Slovenski alpinizem se je ob svojih začetkih koncem 19. in v začetku 20. stoletja srečeval
v več desetletnim zaostankom za plezalsko razvitimi državami Alpskega obroča in Angleži ter
velikim pritiskom predvsem nemških plezalcev, ki so v slovenskih gorah želeli preplezati
najpomembnejše linije in pristope na vrhove.
Avtor v članku prikazuje razvoj slovenskega planinstva in predvsem alpinizma, njegov
vzpon v času med obema vojnama, ko so slovenski plezalci že občutno zmanjšali razkorak do
najboljših. Z obdelavo obstoječih arhivskih virov in literature avtor poskuša raziskati število
pobitih plezalcev med drugo svetovno vojno in posledice za razvoj slovenskega alpinizma.