Politiki, ki je leta 1945 prevzela oblast v Sloveniji, so bili premožni Židi, kot so takrat
imenovali Jude, tako kot tudi za večino Slovencev, sinonim za bankirje in tovarnarje, ki
bogatijo na račun brezobzirnega izkoriščanja delavcev in kmetov. Toda premoženje jim ni
bilo podržavljeno zaradi njihovega porekla, temveč predvsem zaradi dejstva, da so bili
predstavniki zasebnega kapitala in lastniki industrijskih podjetij, ki so bila predvidena za
nosilce pospešene industrializacije države. V uvodnem delu razprave avtor osvetli razloge za
podržavljenje judovskega premoženja in oblike podržavljenja, nato razčleni prehod posameznih
podjetij v državno last, vsebino posameznih obtožnic ter ugovorov in pritožb razlaščencev.
V sklepnem delu pa se osredotoči na problematiko ugotavljanja vrednosti podržavljenega
premoženja in izplačila odškodnine.