V razpravi avtorica obravnava srbske državne dolgove do prve svetovne vojne. V prvem
delu razprave predstavlja razloge zadolževanja srbske države v tujini. Pospešeno zadolževanje
srbske države je postavljeno v kontekst spremenjenih političnih in gospodarskih razmer na
Balkanu po berlinskem kongresu leta 1878. V drugem delu analizira institucionalni okvir
upravljanja dolgov (odplačevanje, reprogramiranje ...) in sodelovanje tujcev kot predstavnikov
upnikov v teh postopkih. V tretjem delu pa je na vrsti obravnava pogojev zadolževanja
(gibanje cen oz. obresti), ki jih je morala sprejeti srbska vlada v postopkih najemanja posojil
v tujini ob koncu 19. in v začetku 20. stoletja.