logo
ŽRTVE I.SVŽRTVE II.SVPOPISIZIC

/

Serijske publikacije

/

Prispevki za novejšo zgodovino

"Korošec vihti bič nad železničarji"

(Stavka železničarjev leta 1920 in minister za promet Anton Korošec)
Avtor(ji):Mateja Ratej
Soavtor(ji):Zdenko Čepič (odg. ur.), Damijan Guštin (gl. ur.), Tine Logar (lekt.), Borut Praper (prev.)
Leto:2010
Založnik(i):Inštitut za novejšo zgodovino, Ljubljana
Vir(i):Prispevki za novejšo zgodovino, 2010, št. 1
Jezik(i):slovenščina
Vrst(e) gradiva:besedilo
Ključne besede:Kraljevina SHS, Slovenija, stavke, Anton Korošec, železničarji, delavsko gibanje, komunisti, Kingdom of SHS, Slovenia, strikes, Anton Korošec, railway workers, labour movement, communists
Avtorske pravice:
CC license

To delo avtorja Mateja Ratej je ponujeno pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Brez predelav 4.0 Mednarodna

Datoteke (1)
Ime:Prispevki_za_novejso_zgodovino_2010-1.pdf
Velikost:5.71MB
Format:application/pdf
Stalna povezava:https://hdl.handle.net/11686/file9783
Odpri
Prenesi
Opis
Avtorica se v razpravi ukvarja z vlogo Antona Korošca, ministra za promet v vladi Stojana Protića in načelnika Slovenske ljudske stranke, v stavki železničarjev aprila 1920. Potem ko je vlada Kraljevine SHS razveljavila kolektivno pogodbo za delavce v prometu, je aprila 1920 promet po državi hromila stavka železničarjev. Stavkajočim so se pridružili komunisti, ki so v stavki prepoznali močan mobilizacijski potencial. Komunisti so bili v letih po oblikovanju kraljevine vpliven politični dejavnik in so novembra istega leta na volitvah v ustavodajno skupščino postali tretja najmočnejša stranka v državi. Stavka je tako 24. aprila na ljubljanskih ulicah prerasla meje demokratičnega diskurza. Po posredovanju policije in vojske je na Zaloški cesti umrlo 13 delavcev. Korošec je nekaj dni prej na strankinem zboru zaupnikov v Ljubljani svaril pred nevarnostjo komunističnega gibanja.
Metapodatki (12)
  • identifikatorhttps://hdl.handle.net/11686/20506
    • naslov
      • "Korošec vihti bič nad železničarji"
      • (Stavka železničarjev leta 1920 in minister za promet Anton Korošec)
      • "Korošec flogging the Railway Workers"
      • Minister of Transport Anton Korošec and the 1920 Railway Strike
    • ustvarjalec
      • Mateja Ratej
    • soavtor
      • Zdenko Čepič (odg. ur.)
      • Damijan Guštin (gl. ur.)
      • Tine Logar (lekt.)
      • Borut Praper (prev.)
    • predmet
      • Kraljevina SHS
      • Slovenija, stavke
      • Anton Korošec
      • železničarji
      • delavsko gibanje
      • komunisti
      • Kingdom of SHS
      • Slovenia
      • strikes
      • Anton Korošec
      • railway workers
      • labour movement
      • communists
    • opis
      • Avtorica se v razpravi ukvarja z vlogo Antona Korošca, ministra za promet v vladi Stojana Protića in načelnika Slovenske ljudske stranke, v stavki železničarjev aprila 1920. Potem ko je vlada Kraljevine SHS razveljavila kolektivno pogodbo za delavce v prometu, je aprila 1920 promet po državi hromila stavka železničarjev. Stavkajočim so se pridružili komunisti, ki so v stavki prepoznali močan mobilizacijski potencial. Komunisti so bili v letih po oblikovanju kraljevine vpliven politični dejavnik in so novembra istega leta na volitvah v ustavodajno skupščino postali tretja najmočnejša stranka v državi. Stavka je tako 24. aprila na ljubljanskih ulicah prerasla meje demokratičnega diskurza. Po posredovanju policije in vojske je na Zaloški cesti umrlo 13 delavcev. Korošec je nekaj dni prej na strankinem zboru zaupnikov v Ljubljani svaril pred nevarnostjo komunističnega gibanja.
      • In the following discussion the author focuses on the role of Anton Korošec in the railway strike of April 1920, when as a Head of the Slovenian People's Party he was the Minister of Transport in Stojan Protić's government. After the government of the Kingdom of SHS abolished the collective labour agreement for transport workers, in April 1920 transport all over the state was brought to a halt by a railway strike. The workers on strike were joined by the communists, who saw the mobilisation of the workers as a strong political potential. In the years after the establishment of the Kingdom, the communists represented an influential political factor. In November of the same year, after the Constituent Assembly elections, they became the third most powerful party in the country. On 24 April the strike on the streets of Ljubljana transcended any democratic norms. After the police and military intervention, 13 workers died on the Zaloška cesta street. A few days before that, at the assembly of the Slovenian People's Party confidants in Ljubljana, Korošec had cautioned against the danger of the communist movement, while during the strike he refused to communicate with the railway representatives, claiming that the strike was illegal - that is, unannounced.
    • založnik
      • Inštitut za novejšo zgodovino
    • datum
      • 2010
    • tip
      • besedilo
    • jezik
      • Slovenščina
    • jeDelOd
    • pravice
      • licenca: ccByNcNd