logo
ŽRTVE I.SVŽRTVE II.SVPOPISIZIC

/

Serijske publikacije

/

Prispevki za novejšo zgodovino

Nacionalna kohabitacija na ("slovenskem") Koroškem v avstrijski ustavni dobi

Avtor(ji):Filip Čuček
Soavtor(ji):Zdenko Čepič (odg. ur.), Damijan Guštin (gl. ur.), Tine Logar (lekt.), Borut Praper (prev.)
Leto:2010
Založnik(i):Inštitut za novejšo zgodovino, Ljubljana
Vir(i):Prispevki za novejšo zgodovino, 2010, št. 1
Jezik(i):slovenščina
Vrst(e) gradiva:besedilo
Ključne besede:Koroška, Avstro-Ogrska, politična zgodovina, demokracija, nacionalizem, Carinthia, Austria-Hungary, political history, democracy, nationalism
Avtorske pravice:
CC license

To delo avtorja Filip Čuček je ponujeno pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Brez predelav 4.0 Mednarodna

Datoteke (1)
Ime:Prispevki_za_novejso_zgodovino_2010-1.pdf
Velikost:5.71MB
Format:application/pdf
Stalna povezava:https://hdl.handle.net/11686/file9783
Odpri
Prenesi
Opis
V prispevku analizira avtor "slovenski del" Koroške po obnovi ustavnega življenja, ko se je nacionalizem vse bolj uveljavljal v političnem življenju. V tem času je velika skupina (slovenskih) izobražencev ostala distancirana do slovenskega narodnega gibanja ali mu je celo nasprotovala, ker se je počutila ogroženo. Slovenski nacionalni razvoj je bil na Koroškem v marsičem šibkejši od tistega, ki so ga razvili Slovenci na Kranjskem ali na Štajerskem. Demokratična misel, ki se je v omenjenih dveh deželah kazala tudi s pluralizacijo slovenskega političnega prostora, je na Koroškem v veliki meri izostala. Če so kranjski in štajerski Slovenci svoje slogaške politične začetke "preoblikovali" v moderno pluralno politično strankarsko življenje, pa koroški Slovenci (tudi zaradi volilnega sistema) tega elementa moderne družbe niso razvili vse do propada dvojne monarhije.
Metapodatki (12)
  • identifikatorhttps://hdl.handle.net/11686/20505
    • naslov
      • Nacionalna kohabitacija na ("slovenskem") Koroškem v avstrijski ustavni dobi
      • National Cohabitation in the ("Slovenian") Carinthia during the Austrian Constitutional Period
    • ustvarjalec
      • Filip Čuček
    • soavtor
      • Zdenko Čepič (odg. ur.)
      • Damijan Guštin (gl. ur.)
      • Tine Logar (lekt.)
      • Borut Praper (prev.)
    • predmet
      • Koroška
      • Avstro-Ogrska
      • politična zgodovina
      • demokracija
      • nacionalizem
      • Carinthia
      • Austria-Hungary
      • political history
      • democracy
      • nationalism
    • opis
      • V prispevku analizira avtor "slovenski del" Koroške po obnovi ustavnega življenja, ko se je nacionalizem vse bolj uveljavljal v političnem življenju. V tem času je velika skupina (slovenskih) izobražencev ostala distancirana do slovenskega narodnega gibanja ali mu je celo nasprotovala, ker se je počutila ogroženo. Slovenski nacionalni razvoj je bil na Koroškem v marsičem šibkejši od tistega, ki so ga razvili Slovenci na Kranjskem ali na Štajerskem. Demokratična misel, ki se je v omenjenih dveh deželah kazala tudi s pluralizacijo slovenskega političnega prostora, je na Koroškem v veliki meri izostala. Če so kranjski in štajerski Slovenci svoje slogaške politične začetke "preoblikovali" v moderno pluralno politično strankarsko življenje, pa koroški Slovenci (tudi zaradi volilnega sistema) tega elementa moderne družbe niso razvili vse do propada dvojne monarhije.
      • In the following contribution the author analyses the "Slovenian part" of Carinthia after the restoration of the constitutional life, when nationalism kept asserting itself increasingly in the political life. The author demonstrates that a large group of (Slovenian) intellectuals distanced itself from the Slovenian national movement or even opposed it, as it felt endangered. In many aspects the Slovenian national development in Carinthia was inferior to Carniola or Styria. Democratic thought, which manifested itself in the two aforementioned provinces also as the pluralisation of the Slovenian political space, was almost non-existent in Carinthia. If the Carniolan and Styrian Slovenians "transformed" their initial unification policy into a modern pluralist political party life, the Carinthian Slovenians (also due to their electoral system) failed to develop this element of a modern society until as late as the dissolution of the Double Monarchy.
    • založnik
      • Inštitut za novejšo zgodovino
    • datum
      • 2010
    • tip
      • besedilo
    • jezik
      • Slovenščina
    • jeDelOd
    • pravice
      • licenca: ccByNcNd