V prispevku analizira avtor "slovenski del" Koroške po obnovi ustavnega življenja, ko se je
nacionalizem vse bolj uveljavljal v političnem življenju. V tem času je velika skupina
(slovenskih) izobražencev ostala distancirana do slovenskega narodnega gibanja ali mu je
celo nasprotovala, ker se je počutila ogroženo. Slovenski nacionalni razvoj je bil na
Koroškem v marsičem šibkejši od tistega, ki so ga razvili Slovenci na Kranjskem ali na
Štajerskem. Demokratična misel, ki se je v omenjenih dveh deželah kazala tudi s pluralizacijo
slovenskega političnega prostora, je na Koroškem v veliki meri izostala. Če so kranjski in
štajerski Slovenci svoje slogaške politične začetke "preoblikovali" v moderno pluralno
politično strankarsko življenje, pa koroški Slovenci (tudi zaradi volilnega sistema) tega
elementa moderne družbe niso razvili vse do propada dvojne monarhije.