Dinastija Karađorđevićev v novi jugoslovanski državi ni
imela tradicije, na podlagi katere bi se lahko vzpostavila njena
vladarska legitimiteta. Pri oblikovanju vladarskega kulta in
državotvorne zgodovinske tradicije je z dinastičnimi spomeniki
sodelovalo tudi spomeniško kiparstvo.
Prvi monumentalni javni spomenik kralju Petru I. Osvoboditelju
na slovenskem ozemlju so 1. avgusta 1926 slovesno
odkrili v Kranju. Pobuda za spomenik je prišla iz vrst
liberalno usmerjenega kranjskega meščanstva. Spomenik so
postavili v park Zvezda med Narodnim domom in gimnazijo.
Devet metrov visok obelisk so zgradili iz železobetona. Kip
mladeniča in relief kralja Petra I. sta bila iz brona, kip orla vrh
spomenika iz nabrežinskega kamna. Izdelal jih je akademski
kipar Tine Kos (1894–1979).
Odkritje spomenika je imelo vseslovenski pomen. Udeležilo
se ga je okrog 15.000 ljudi, med katerimi so bili mnogi
ugledni gostje. Na odkritju sta bila tudi kralj Aleksander I. in
kraljica Marija. Med polaganjem vencev je prišlo do incidenta
z zastopniki Orjune. Spomenik so leta 1941 uničili nemški
okupatorji.