logo
POPISI

/

Serijske publikacije

/

Zgodovina za vse

Družina v Laškem v predmarčni dobi


Leto:2011
Založnik(i):Zgodovinsko društvo Celje, Celje
Jezik(i):slovenščina
Vrst(e) gradiva:besedilo
Avtorske pravice:
CC license

To delo avtorja Alenka Hren Medved je ponujeno pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Brez predelav 4.0 Mednarodna

Datoteke (1)
Ime:2011_1_Zgodovina za vse.pdf
Velikost:5.63MB
Format:application/pdf
Odpri
Prenesi
Opis
Družina v Laškem v predmarčni dobi je predstavljena na podlagi podatkov, pridobljenih iz cerkvenih matičnih knjig župnije Laško za leta 1814- 1848. Laško je bilo v predmarčni dobi eden izmed večjih Spodnještajerskih trgov, ki pa je bilo zaradi slabih prometnih povezav slabo gospodarsko razvito. Tako so v trgu prevladovali mali obrtniki, ki so se poleg obrti ukvarjali še s kmetijstvom, ki je služilo lastnim potrebam. Laško zaradi svoje majhnosti (545 prebivalcev) ni bilo demografsko samozadostno, zato je bilo kar 72% vseh parov pri katerih eden izmed partnerjev ni izhajal iz Laškega. Ženini, ki so se poročili z Laščanko so bili obrtniki od blizu in daleč, neveste pa so izhajale predvsem iz bližnje kmečke okolice. Mladi par si je ob poroki ponavadi ustvaril lasten dom in tako ni živel skupaj s starši. Šele kasneje, ko so starši umrli se je družina preselila nazaj v ženinovo rojstno hišo. Družine so imele v povprečju pet otrok. Otroke so krstili takoj po rojstvu in so jim skrbno izbrali botre, ki so imeli enak ali višji družbeni položaj, kot otrokovi starši. Smrt je bila v družini precej pogosta, predvsem med dojenčki, od katerih je le dobra polovica vse otrok dočakala odraslo dobo. Povprečna življenjska doba je bila 50 let, tako so otroci v starosti od 20-30 let ponavadi nasledili očetovo mesto v družini.
Metapodatki (11)
  • identifikatorhttps://hdl.handle.net/11686/20479
    • naslov
      • Družina v Laškem v predmarčni dobi
      • The family in Laško in the pre-march era
      • Die Familie in Laško in der Zeit des Vormärz
    • avtor
      • Alenka Hren Medved
    • predmet
      • družina
      • predmarčna doba
      • Laško
      • family
      • pre-March era
      • Laško
    • opis
      • Družina v Laškem v predmarčni dobi je predstavljena na podlagi podatkov, pridobljenih iz cerkvenih matičnih knjig župnije Laško za leta 1814- 1848. Laško je bilo v predmarčni dobi eden izmed večjih Spodnještajerskih trgov, ki pa je bilo zaradi slabih prometnih povezav slabo gospodarsko razvito. Tako so v trgu prevladovali mali obrtniki, ki so se poleg obrti ukvarjali še s kmetijstvom, ki je služilo lastnim potrebam. Laško zaradi svoje majhnosti (545 prebivalcev) ni bilo demografsko samozadostno, zato je bilo kar 72% vseh parov pri katerih eden izmed partnerjev ni izhajal iz Laškega. Ženini, ki so se poročili z Laščanko so bili obrtniki od blizu in daleč, neveste pa so izhajale predvsem iz bližnje kmečke okolice. Mladi par si je ob poroki ponavadi ustvaril lasten dom in tako ni živel skupaj s starši. Šele kasneje, ko so starši umrli se je družina preselila nazaj v ženinovo rojstno hišo. Družine so imele v povprečju pet otrok. Otroke so krstili takoj po rojstvu in so jim skrbno izbrali botre, ki so imeli enak ali višji družbeni položaj, kot otrokovi starši. Smrt je bila v družini precej pogosta, predvsem med dojenčki, od katerih je le dobra polovica vse otrok dočakala odraslo dobo. Povprečna življenjska doba je bila 50 let, tako so otroci v starosti od 20-30 let ponavadi nasledili očetovo mesto v družini.
      • The article presents the family in the town of Laško in the pre-March era on the basis of data obtained from the church civil-status registers of the Laško diocese for the years 1814- 1848. In the pre-March period, Laško was one of the larger market towns; however, owing to its poor traffic connections, it experienced poor economic development. Consequently, the market mostly had small craftsmen who supplemented their shops with agriculture for their own needs. Its small size (545 inhabitants) made Laško demographically unsustainable, which is why 72% of all married couples featured one partner from outside the town. Grooms who married women from Laško were craftsmen from near and far, while brides mostly came from the surrounding rural area. The young couple usually moved into their own home and thus did not live with the parents. It was only later, once the parents died, that the young family moved back to the house in which the husband was born. On average, families had five children. Children were baptized immediately after birth. Careful selection ensured that their godfathers enjoyed a social position equal to that of the child’s parents. Death was common in the family, in particular among infants, only about half of whom lived to adulthood. The average life expectancy was 50 years, so that most children succeeded their father at the age of 20-30.
      • Die Familie in Laško in der Zeit des Vormärz wird im Beitrag anhand des Materials dargestellt, das aus den kirchlichen Matrikeln der Pfarre Laško aus den Jahren 1814 bis 1848 gewonnen wurden. Laško war im Vormärz einer der größeren untersteirischen Märkte, war jedoch aufgrund der schlechten Verkehrsverbindungen wirtschaftlich schwach entwickelt. So überwogen im Markt kleine Gewerbetreibende, die daneben auch Landwirtschaft für den Eigenbedarf betrieben. Aufgrund seiner Kleinheit (545 Bewohner) war Laško nicht demographisch autark, deshalb stammte bei gleich 72 % aller Paare einer der Partner nicht aus Laško. Die Bräutigame, die Frauen aus Laško heirateten, waren Gewerbetreibende aus Nah und Fern; die Bräute stammten vor allem aus der näheren bäuerlichen Umgebung. Das junge Paar gründete nach der Heirat meist seinen eigenen Haushalt und lebte nicht bei den Eltern. Erst später, nach dem Tod der Eltern, übersiedelte die Familie zurück ins Geburtshaus des Bräutigams. Familien hatten im Durchschnitt fünf Kinder. Die Kinder wurden sofort nach der Geburt getauft, wobei große Sorgfalt auf die Auswahl der Taufpaten gelegt wurde, die einen gleichen oder höheren gesellschaftlichen Status hatten als die Eltern. Der Tod war in der Familie recht häufig, vor allem unter Kleinkindern, denn nur rund gut die Hälfte aller Kinder erreichte das Erwachsenenalter. Die durchschnittliche Lebenserwartung lag bei 50 Jahren; im Alter von 20 bis 30 Jahren übernahmen die Söhne die Position des Vaters in der Familie.
    • založnik
      • Zgodovinsko društvo Celje
    • datum
      • 2011
    • tip
      • besedilo
    • jezik
      • Slovenščina
    • jeDelOd
    • pravice
      • licenca: ccByNcNd
    Citirano v (4)
    TipologijaAvtor(ji)NaslovKrajZaložbaLeto
    Hren Medved, AlenkaVpliv gradnje Južne železnice na demografski razvoj LaškegaLjubljanaInštitut za novejšo zgodovino2024
    1.16 Uvodnik, predgovor, spremna besedaHren Medved, AlenkaRevno trško in podeželsko prebivalstvo Laškega v 19. stoletjuLjubljanaInštitut za novejšo zgodovino2022
    2.01 Znanstvena monografijaHren Medved, AlenkaPremog, železnica, terme in pivo : modernizacija in demografski razvoj Laškega v dolgem 19. stoletjuLjubljanaInštitut za novejšo zgodovino2021
    1.01 Izvirni znanstveni članekHren Medved, AlenkaEdina budilka je detece moje, ki sanje spodi kadar koli zapoje. Dovolj je le jok, dovolj droben stok - o Bog! pa iz postelje vrže te majhen otrok : prva leta družinskega življenja Johanna Gabriela Seidla v Celju 1829-1832CeljeZgodovinsko društvo2016
    Seznam literature v delu (11)
    StranAvtorNaslovVirKrajZaložbaLeto
    100Curk, JožeTrgi in mesta na slovenskem ŠtajerskemMariborObzorja1991
    100Golec, BorisDružba v mestih in trgih Dolenjske in Notranjske od poznega srednjega veka do srede 18. stoletja : doktorska disertacijaLjubljanaUniverza v Ljubljani, Filozofska Fakulteta, Oddelek za zgodovino1999
    100Hölder, AlfredSpecial Orts-Repertorien der in Oesterreichen Reichsrathe vertretenen Konigreiche und Länder, K.K. Statistischen central CommisionWien1883
    100Hudales, JožeOd zibeli do grobaVelenje - LjubljanaKulturni center Ivana Napotnika - Društvo za preučevanje zgodovine, literature in antropologije1997
    100Melik, VasilijRast mestnega prebivalstva na slovenskem pred prvo svetovno vojnoEkonomska revija1956
    100Pančur, AndrejCeljani v krstnih knjigah od 1773 do 1857. Iz zgodovine Celja 1780-1848, Odsevi preteklosti, zv. 1.CeljeMuzej novejše zgodovine1996
    100Rybar, MilošPregled zgodovine Laškega do 1941Laški zbornikLaškoKnjižnica2002
    100Schmutz, KarelHistorisch Topographisches Lexicon von Steyermark. I.-IV. Theil.Gratz1822
    100Sieder, ReihardSocialna zgodovina družineLjubljanaStudia humanitatis1996
    100Straka, ManfredVerwaltungsgrenzen und Bevdlkerungsentwicklung in der Steiermark 1770-1850GrazHistorische Landeskommission für Steiermark1978
    100Vilfan, SergijPravna zgodovina SlovencevLjubljanaSlovenska matica1996