Revežev oblasti že od nekdaj niso marale, čeprav brez njih
tudi bogatih ne bi bilo. Vedno se je pojavljalo vprašanje, kdo je
dolžan skrbeti zanje, kakšne pravice sploh imajo. S tem vprašanjem
so se ukvarjali deželni in policijski redi že od 16 st. dalje,
z nastopom pravnega absolutizma pa je postajalo pravno
vedno bolj urejeno. Odganjanje revežev in ostalih obrobnežev
v domače kraje (domovinske občine) je postajalo vedno bolj
urejeno. V Avstro-Ogrski je bila ureditev policijske odprave
in odgonskih stvari, ki so jih prej urejali različni in številni
zakoni in odredbe, urejena z državnim zakonom leta 1871.
Deželni zakon iz leta 1873 pa je določal odgonskopostajne
občine kot odgonske oblasti s prenesenim delovanjem. Ena
odgonskih občin je bila tudi v Kranju, kjer so so v arhivskem
gradivu ohranili med drugim odgonski protokoli strnjeno
za leta 1876-1881, ter tudi drugo odgonsko gradivo, ki nam
lahko predstavi, kako je odgon potekal, kdo in od kod so bili
gnanci, kakšni so bili stroški, organizacija itd.