Opisujemo poglavitna dela graških jezuitov v knjižnici
njihovega najpomembnejšega ljubljanskega prijatelja in nekdanjega
študenta, deželnega glavarja grofa Volfa Engelberta
Turjaškega. Ob njih omenjamo še dela drugih habsburških jezuitov,
pa tudi dela najvidnejših rimskih in nemških jezuitov.
Petnajstletni Volf se je med zadnjimi Kranjci vrnil v katoliški
vero tudi zato, ker sicer ne bi smel študirati na univerzi
v Gradcu. Med graškim študijem je prišel v stik s sodobno
znanostjo in za svojo knjižnico nabavil številna dela graških
jezuitov. Nekatere rokopise iz Volfove knjižnice prvič predstavljamo
javnosti.
Volf je svoja študijska leta nadaljeval v Severni Italiji, saj
so zavoljo tridesetletne vojne nemške univerze izgubile prestiž.
Tako se je navzel predvsem italijanskih ali celo beneških
vplivov, ki so bili značilni za Ljubljano dotlej, manj pa pozneje.
Volf je v Ljubljano vpeljal italijansko operne, glasbene in
fizikalne novosti Galilejevega toskanskega in Kircherjevega
jezuitskega rimskega kroga.