Na osnovi statističnega gradiva in italijanske, predvsem pa slovenske literature prikazuje avtor obseg in potek izseljevanja neitalijanskega prebivalstva, v glavnem Slovencev in Hrvatov iz Julijske krajine. Ugotavlja različnost v podatkih pri italijanskih in slovenskih avtorjih. Analizira različne statistične vire in nakaže možne razlage za različnost podatkov. Ugotovil je, da je bilo izseljevanje v čezmorske države, predvsem v Argentino, številčnejše kot izseljevanje v evropske države, med katerimi prednjačijo mi-gracije v Jugoslavijo. Te so imele v glavnem politične vzroke, kar kažejo tudi štirje večji valovi migracij slovanskega prebivalstva iz Julijske krajine v Jugoslavijo (takoj po 1. svetovni vojni, po fašističnem prevzemu oblasti, po prvem tržaškem procesu in v času vojne v Etiopiji in španske državljanske vojne).