Avtor v razpravi analizira soočenje Kraljevine Jugoslavije
in Češkoslovaške republike z možnostjo restavracije Habsburžanov
na Dunaju v tridesetih letih dvajsetega stoletja. Pri
tem se posebej posveča različnemu mednarodnopolitičnemu
položaju, v katerem sta se tedaj znašli obe državi. Slednji je
namreč pogojeval drugačne poglede tako na zavezništva in
politična vprašanja v Podonavju, kot tudi na vprašanje bodoče
usode Avstrije. Avtor ugotavlja, da se je ob avstrijskem problemu
sicer res lomilo češkoslovaško-jugoslovansko zavezništvo,
vendar obenem poudarja, da so se stališča obeh držav v eni
točki še naprej ujemala. Pri vprašanju restavracije Habsburžanov.
Scenarij, po katerem bi Otto zasedel dunajski prestol, je
bil nesprejemljiv za obe.