Sramežljivost je bila tisti notranji čut človeka, ki bi posamezniku
moral omogočiti, da izpolni stroge zahteve morale.
Bila je tudi tisti čut, ki naj do »prepovedanih občutkov« vzpostavi
distanco, prag, ob katerem naj človek začuti mučnost in
odvratnost. Sramežljivost je potemtakem morala zagotoviti
strah pred Bogom, pred družbo in pred drugimi avtoritetami.
Krščanske moraliste na Slovenskem je težilo, da sramežljivost
med prebivalstvom različnih slojev ni enakomerno razširjena
in tudi ne zahtevana. Vedno večja razširjenost pritiklin
modernega sveta, kot so večja mobilnost ljudi zaradi železnice,
večja pismenost ter vse boljši in lažji dostop do časopisja
in literature, so sprožili splošno zaskrbljenost nad nravnim
stanjem podeželskega prebivalstva.
Pomembna sprememba v javni obravnavi spolnosti (oziroma
njeni neobravnavi) je v časopisju na Slovenskem povezana
z zaostritvijo odnosov med političnima strankama.
Liberalci so še posebno radi napadali prislovično nravstveno
čistost katoliške stranke in njenih pripadnikov.