Zdi se, da se je med prvo svetovno vojno pojavil podoben
efekt, kot med množičnimi epidemijami kuge v srednjem oz.
zgodnjem novem veku. Ljudje so se zavedli svoje minljivosti
in začeli intenzivno uživati življenje tako, da so se množično
začeli prepuščati pogostemu in nezmernemu veseljačenju,
»svobodni ljubezni« ter prekomernemu uživanju alkohola.
Že takrat so se nekateri cerkveni dostojanstveniki zavedali,
da bo to pustilo posledice, ki bodo daleč preživele samo vojno.
In res so se tisti, ki so računali, da bo s koncem vojne življenje
steklo po starih »normalnih« tirnicah, zmotili. »Strupeni
bacil vojne vrtoglavosti« je tokrat pod imenom povojne
psihoze tudi v pogojih splošne gospodarske krize, draginje
in pomanjkanja ljudi gnal v brezbrižno razuzdanost in »domovino
izpremenil v eno samo, noč in dan odprto gostilno«.