Alkohol in njegove nevarnosti so komaj raziskana tema koroškoslovenske
zgodovine. V svojem prispevku avtorica obravnava
protialkoholni diskurz in protialkoholno gibanje ob koncu
19. in na začetku 20. stoletja, ki temelji na publicističnem gradivu
in arhivskih virih.
Konservativno in katoliško obeleženo slovensko narodno
gibanje na Koroškem med glavnimi vzroki alkoholizma navaja
versko mlačnost (pijančevanje kot greh nezmernosti), nemoralno
družabno življenje (plesi) in seveda germanizacijsko politiko
nemškega „Freisinna“ na Koroškem. Podobno kot vzroke vidi
tudi zle posledice alkohola predvsem na moralnem in narodnostnem
polju. Alkohol domnevno vodi k propadanju dveh stebrov
koroškega slovenstva, kmečkih gospodarstev in zavednih
družin. Negativne ekonomske, nravstvene in zdravstvene posledice
pijančevanja slabijo ljudstvo in pospešujejo asimilacijo.
(Prekomerna) konzumacija alkohola služi tudi označevanju nacionalnih
nasprotnikov, saj je npr. s slovenskega vidika ena od
značilnosti „nemčurjev“, da popivajo.
Za boj proti alkoholu se – ob močni podpori duhovščine in
do prve svetovne vojne v ozki povezavi z vseslovenskim protialkoholnim
gibanjem – ustanavljajo posebna treznostna društva,
kot je bila Sveta vojska. Slovenska krščansko-socialna zveza za
Koroško s svojimi izobraževalnimi društvi ne tematizira problematike
alkohola samo v treznostnih odsekih, ampak v celotnem
delovanju, s posebnim ozirom na mladino in ženske. Tudi
telovadna društva Orli, Marijine družbe ter osrednja politična
organizacija so imeli protialkoholno ost.