V vsakoletni proračunski razpravi v državnem zboru je
bil alkohol ena izmed osrednjih tem, okoli katere so se vnemale
strasti. Razprave o višini davka na pivo, vino in žganje
so bile običajno »vroče«, saj je bilo navzkrižne interese države,
proizvajalcev in številnih potrošnikov izjemno težko
uskladiti. Toda alkohol je bil v državnem zboru prisoten tudi
na mnoge druge načine. Avstrijski parlament je – poleg vsega
drugega – premogel odlično restavracijo, ki je izvoljenim
predstavnikom ljudstva po zmernih cenah nudila nadpovprečne
usluge, cela vrsta odličnih kavarn in gostiln pa se
je nahajala tudi v okolici parlamenta. Če lahko verjamemo
mariborskemu poslancu Gustavu Kokoschineggu, je bila
parlamentarna restavracija ves čas polna, medtem ko je velika
plenarna dvorana običajno samevala. Ugledni zastopniki
ljudstva so se najraje kratkočasili z igranjem kart, zraven pa
so si pridno močili grlo. Na večernih sejah državnega zbora
so se pod vplivom maliganov nadvse samozavestno lotevali
tem, o katerih sicer niso imeli prav nobenega pojma.
Pijancev pa ne srečamo samo med vsenemškimi poslanci,
temveč so tudi rdeča lica najuspešnejšega cislajtanskega
ministrskega predsednika grofa Taaffeja več kot zgovorno
pričala, da je mož ljubitelj žlahtne kapljice. Vsenemških poslancev
politični nasprotniki tudi niso brez razloga označevali
za »alkoholizirane pratevtone«. Kar nekaj ljubiteljev
alkoholne omame je bilo tudi med slovenskimi poslanci, ki
so več časa kot v parlamentu presedeli v okoliških gostinskih
lokalih.
V nastopih mnogih poslancev je bilo velikokrat zaznati
nekaj tiste politične samozavesti, ki jo – kot pravi Jaroslav
Hašek – vzbuja alkohol. Poslanski govori so bili vse prevečkrat
podobni tistemu, kar je Ivan Robida označil za »pijanski
govor«. Seveda si brez alkohola ne moremo zamisliti niti
obstrukcijskih ekscesov, ki so od konca 19. stoletja pogosto
pretresali državni zbor. Nič čudnega, če je parlament na višku
obstrukcije nemških strank zoper Badenijeve jezikovne
naredbe novembra 1897 dopisnika Slovenskega naroda spominjal
na zakotno kmečko beznico.