Biografska skica slovenskega antropologa in etnologa Nika Županiča (1876-1961) je izhodišče za razpravo o unitarnem jugoslovanstvu med Slovenci od zgodnjega 20. stoletja do 1941. Županič izvira iz Bele krajine in je študiral zgodovino, geografijo in etnologijo na dunajski univerzi. Leta 1907 se je preselil v Beograd, kjer je delal kot kustos v Zgodovinskoumetnostnem muzeju in v Etnografskem muzeju. Med prvo svetovno vojno je bil član Jugoslovanskega odbora. Vrnil se je v Slovenijo leta 1921, kjer je postal ravnatelj Etnografskega muzeja v Ljubljani. Leta 1922/23 je bil nekaj mesecev minister v jugoslovanski vladi radikala Nikole Pašića, a njegovi poskusi etablirati Narodno radikalno stranko v Sloveniji, so bili neuspešni. Vzroke za ta neuspeh lahko najedemo v političnem spektru v Sloveniji, ki je bil tedaj že precej oblikovan, in liberalci so veljali kot boljši predstavniki unitarističnega jugoslovanstva. Med svojo politično kariero si je Niko Županič prizadeval za koncepcijo biologistične različice unitarističnega jugoslovanstva, ki je bila pod vplivom srbskega geografa Jovana Cvijića in je temeljila na pristopu "rasne znanosti". Določila je Jugoslovane za dominanten narod na Balkanu, ki je na isti ravni kot "germanska rasa", medtem ko so bili Albanci, Grki in delno Bolgari manjvredni. Zdi se, da je to slovanska reakcija na nemške rasistične ideje, ki so bile aktualne na Dunaju zgodjnega 20. stoletja.