logo
ŽRTVE I.SVŽRTVE II.SVPOPISIZIC

/

Serijske publikacije

/

Prispevki za novejšo zgodovino

Ameriški Slovenci in leto 1941

Avtor(ji):Darko Friš
Soavtor(ji):Jasna Fischer (odg. ur.)
Leto:2001
Založnik(i):Inštitut za novejšo zgodovino, Ljubljana
Vir(i):Prispevki za novejšo zgodovino, 2001, št. 2
Jezik(i):slovenščina
Vrst(e) gradiva:besedilo
Ključne besede:Ameriški Slovenci, izseljenstvo, 2. svetovna vojna, ZDA, izolacionizem, tisk, American Slovenes, emigrants, Second World War, USA, isolationism, press
Datoteke (1)
Ime:Prispevki_za_novejso_zgodovino_2001_2.pdf
Velikost:4.21MB
Format:application/pdf
Stalna povezava:https://hdl.handle.net/11686/file225
Odpri
Prenesi
Opis
Pod vtisom napada na Poljsko in začetka 2. svetovne vojne so ameriški Slovenci leto 1941 pričakali v strahu pred vojnimi grozotami, ki so grozile "stari domovini". Nihali so med upanjem, da bo Jugoslaviji uspelo ohraniti nevtralnost in da se bo uspela izogniti pristopu k silam Osi na eni in bolj realnimi pričakovanji na drugi strani, da bo Jugoslavija pristopila k silam Osi, ali pa jo bo uničil njihov vojaški stroj. Na osnovi tiska vseh nazorskih usmeritev, ki so ga izdajali v ZDA Slovenci, prikazuje avtor kako je večina ameriških Slovencev sprejelo vojno in razkosanje "stare domovine" kot osebno tragedijo, bilo pa je tudi nekaj takšnih, ki so sprejeli razpad Jugoslavije z navdušenjem. Ameriški Slovenci so kmalu po napadu na Jugoslavijo pričeli z organiziranjem pomoči trpečim rojakom; ustanovili so Jugoslovanski pomožni odbor-slovensko sekcijo in Pomožno akcijo slovenskih župnij. Po napadu in okupaciji Jugoslavije so ameriški Slovenci za razliko od trpečih rojakov živeli še naprej svobodno, a pod vedno večjim pritiskom grozeča vojne nevarnosti. V vojaško kolesje so se vključili tudi ameriški Slovenci, ki so kot naturalizirani državljani potrdili lojalnost svoji "novi domovini". Sredi leta 1941 se je že nekaj tisoč slovenskih priseljencev urilo pod ameriško zastavo. Japonski napad na Pearl Harbor 7. decembra 1941 je potegnil ZDA v vojno vihro, s tem pa so tudi ameriški Slovenci postali aktivni udeleženci 2. svetovne vojne.
Metapodatki (11)
  • identifikatorhttps://hdl.handle.net/11686/1754
    • naslov
      • Ameriški Slovenci in leto 1941
      • American Slovenes and 1941
    • ustvarjalec
      • Darko Friš
    • soavtor
      • Jasna Fischer (odg. ur.)
    • predmet
      • Ameriški Slovenci
      • izseljenstvo
      • 2. svetovna vojna
      • ZDA
      • izolacionizem
      • tisk
      • American Slovenes
      • emigrants
      • Second World War
      • USA
      • isolationism
      • press
    • opis
      • Alarmed by the German invasion of Poland, American Slovenes entered the year 1941 fearing that the horrors of war threatened their 'old homeland' as well. Their feelings swung between the hope that Yugoslavia would be able preserve its neutrality and the fear that it might join the Axis Powers or be destroyed by their military machine. On the basis of press articles by Slovenes of all political backgrounds published in the US at that time, the author shows that most American Slovenes experienced the war and the carving up of their 'old homeland' as a personal tragedy, although there were also some who welcomed the collapse of Yugoslavia with enthusiasm. Soon after the invasion of Yugoslavia, American Slovenes began organizing aid for their suffering compatriots by founding the Slovene Section of the Yugoslav Auxiliary Committee (Jugoslovanski pomožni odbor - Slovenska sekcija) and the Auxiliary Campaign of the Slovene Parishes (Pomožna akcija slovenskih župnij). American Slovenes enlisted in the US military forces thereby demonstrating their loyalty as naturalized citizens to their 'new homeland'. By the second half of 1941 several thousand Slovene emigrants were undergoing military training under the American flag and were, together with their host country, drawn into the Second World War on 7 December 1941 after the Japanese attack on Pearl Harbor.
      • Pod vtisom napada na Poljsko in začetka 2. svetovne vojne so ameriški Slovenci leto 1941 pričakali v strahu pred vojnimi grozotami, ki so grozile "stari domovini". Nihali so med upanjem, da bo Jugoslaviji uspelo ohraniti nevtralnost in da se bo uspela izogniti pristopu k silam Osi na eni in bolj realnimi pričakovanji na drugi strani, da bo Jugoslavija pristopila k silam Osi, ali pa jo bo uničil njihov vojaški stroj. Na osnovi tiska vseh nazorskih usmeritev, ki so ga izdajali v ZDA Slovenci, prikazuje avtor kako je večina ameriških Slovencev sprejelo vojno in razkosanje "stare domovine" kot osebno tragedijo, bilo pa je tudi nekaj takšnih, ki so sprejeli razpad Jugoslavije z navdušenjem. Ameriški Slovenci so kmalu po napadu na Jugoslavijo pričeli z organiziranjem pomoči trpečim rojakom; ustanovili so Jugoslovanski pomožni odbor-slovensko sekcijo in Pomožno akcijo slovenskih župnij. Po napadu in okupaciji Jugoslavije so ameriški Slovenci za razliko od trpečih rojakov živeli še naprej svobodno, a pod vedno večjim pritiskom grozeča vojne nevarnosti. V vojaško kolesje so se vključili tudi ameriški Slovenci, ki so kot naturalizirani državljani potrdili lojalnost svoji "novi domovini". Sredi leta 1941 se je že nekaj tisoč slovenskih priseljencev urilo pod ameriško zastavo. Japonski napad na Pearl Harbor 7. decembra 1941 je potegnil ZDA v vojno vihro, s tem pa so tudi ameriški Slovenci postali aktivni udeleženci 2. svetovne vojne.
    • založnik
      • Inštitut za novejšo zgodovino
    • datum
      • 2001
    • tip
      • besedilo
    • jezik
      • Slovenščina
    • jeDelOd