logo
ŽRTVE I.SVŽRTVE II.SVPOPISIZIC

/

Serijske publikacije

/

Prispevki za novejšo zgodovino

Slovenski izseljenci v Evropi ob izbruhu druge svetovne vojne

Avtor(ji):Marjan Drnovšek
Soavtor(ji):Jasna Fischer (odg. ur.)
Leto:2001
Založnik(i):Inštitut za novejšo zgodovino, Ljubljana
Vir(i):Prispevki za novejšo zgodovino, 2001, št. 2
Jezik(i):slovenščina
Vrst(e) gradiva:besedilo
Ključne besede:slovenski izseljenci, Nemčija, Francija, Belgija, Nizozemska, druga svetovna vojna, vojni begunci, izseljenska društva, emigrants, Germany, France, Belgium, Holland, Second World War, refugees, emigrants’ associations
Datoteke (1)
Ime:Prispevki_za_novejso_zgodovino_2001_2.pdf
Velikost:4.21MB
Format:application/pdf
Stalna povezava:https://hdl.handle.net/11686/file225
Odpri
Prenesi
Opis
Slovenski izseljenci v zahodnoevropskih državah - v največjem številu so živeli v Nemčiji, Franciji, Belgiji in na Nizozemskem - so se srečali z vojno, preden je bila napadena Jugoslavija aprila 1941. V domovini so mnogi pisali o njihovi usodi, bolj v temačnih kot svetlih tonih. Med njimi najdemo razmišljajoče, kot so bili Edvard Kocbek, France Omahen, Alojzij Kuhar, Kazimir Zakrajšek, Bogo Grafenauer, Viktor Plestenjak. Slovenci v Nemčiji so pridih vojne začutili po nastopu nacizma 1933, saj je bila nacistična ideologija kot totalitarna nenaklonjena tujim etničnih skupinam, v konkretnem vojnem stanju pa so bili od 1. 9. 1939. Na Nizozemskem, v Belgiji in Franciji pa so spoznali okupatorjev režim spomladi 1940. Večina je nadaljevala delo v rudnikih, mnoge so odpeljali na prisilno delo v Nemčijo, marsikoga so odvedli v koncentracijsko taborišče. Zlasti levičarsko usmerjeni so se vključili v odpor v posameznih državah, nekatere so aretirali, zaprli in ustrelili kot talce. Prepovedano je bilo tudi društveno življenje.
Metapodatki (11)
  • identifikatorhttps://hdl.handle.net/11686/1753
    • naslov
      • Slovenski izseljenci v Evropi ob izbruhu druge svetovne vojne
      • Slovene Emigrants in Europe at the Outbreak of the Second World War
    • ustvarjalec
      • Marjan Drnovšek
    • soavtor
      • Jasna Fischer (odg. ur.)
    • predmet
      • slovenski izseljenci
      • Nemčija
      • Francija
      • Belgija
      • Nizozemska
      • druga svetovna vojna
      • vojni begunci
      • izseljenska društva
      • emigrants
      • Germany
      • France
      • Belgium
      • Holland
      • Second World War
      • refugees
      • emigrants’ associations
    • opis
      • The Slovene emigrants in Western Europe, most of whom lived in Germany, France, Belgium and Holland, experienced the war even before Yugoslavia was attacked in April 1941. Among many who, in their homeland, wrote about their fate in rather gloomy tones were Edvard Kocbek, France Omahen, Alojzij Kuhar, Kazimir Zakrajšek, Bogo Grafenauer, Viktor Plestenjak. In Germany, the Slovenes sensed the war as early as 1933, when the Nazi totalitarian ideology, intolerant of foreign ethnic groups, emerged, and were subject to the actual state of war from September 1939. Those in Holland, Belgium and France, however, came under the German occupation in Autumn 1940. While most of them continued working in mines, many were deported to Germany as forced labour or to concentration camps. Some emigrants, especially those of leftist orientation, joined the resistance movements in various countries. Some of them were arrested, imprisoned or executed. Although emigrant associations were forbidden, some activities, such as lending of books, continued.
      • Slovenski izseljenci v zahodnoevropskih državah - v največjem številu so živeli v Nemčiji, Franciji, Belgiji in na Nizozemskem - so se srečali z vojno, preden je bila napadena Jugoslavija aprila 1941. V domovini so mnogi pisali o njihovi usodi, bolj v temačnih kot svetlih tonih. Med njimi najdemo razmišljajoče, kot so bili Edvard Kocbek, France Omahen, Alojzij Kuhar, Kazimir Zakrajšek, Bogo Grafenauer, Viktor Plestenjak. Slovenci v Nemčiji so pridih vojne začutili po nastopu nacizma 1933, saj je bila nacistična ideologija kot totalitarna nenaklonjena tujim etničnih skupinam, v konkretnem vojnem stanju pa so bili od 1. 9. 1939. Na Nizozemskem, v Belgiji in Franciji pa so spoznali okupatorjev režim spomladi 1940. Večina je nadaljevala delo v rudnikih, mnoge so odpeljali na prisilno delo v Nemčijo, marsikoga so odvedli v koncentracijsko taborišče. Zlasti levičarsko usmerjeni so se vključili v odpor v posameznih državah, nekatere so aretirali, zaprli in ustrelili kot talce. Prepovedano je bilo tudi društveno življenje.
    • založnik
      • Inštitut za novejšo zgodovino
    • datum
      • 2001
    • tip
      • besedilo
    • jezik
      • Slovenščina
    • jeDelOd