logo
ŽRTVE I.SVŽRTVE II.SVPOPISIZIC

/

Serijske publikacije

/

Prispevki za novejšo zgodovino

Položaj Slovencev v zamejstvu ob začetku druge svetovne vojne v Jugoslaviji

Avtor(ji):Nevenka Troha
Soavtor(ji):Jasna Fischer (odg. ur.)
Leto:2001
Založnik(i):Inštitut za novejšo zgodovino, Ljubljana
Vir(i):Prispevki za novejšo zgodovino, 2001, št. 2
Jezik(i):slovenščina
Vrst(e) gradiva:besedilo
Ključne besede:zamejski Slovenci, narodna manjšina, Italija, Madžarska, Avstrija, Slovenen minorities, ethnic minority, Italy, Hungary, Austria
Avtorske pravice:
CC license

To delo avtorja Nevenka Troha je ponujeno pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Brez predelav 4.0 Mednarodna

Datoteke (1)
Ime:Prispevki_za_novejso_zgodovino_2001_2.pdf
Velikost:4.21MB
Format:application/pdf
Stalna povezava:https://hdl.handle.net/11686/file225
Odpri
Prenesi
Opis
Po koncu 1. svetovne vojne so Slovenci živeli tudi izven meja Kraljevine SHS (Jugoslavije); po grobih ocenah jih je bilo okrog 400.000. Živeli so v Kraljevini Italiji, Republiki Avstriji (od 1938 v Nemčiji) in Kraljevini Madžarski, ki so se med seboj razlikovale tako glede ustroja oblasti kot tudi odnosa do narodnih manjšin znotraj svojih meja. Največjo spremembo so doživeli Slovenci na Primorskem, ki so bili po letu 1918 oziroma 1920 vključeni v tujo državo, ki je enačila državno in narodnostno pripadnost. Koroški, štajerski in porabski Slovenci so ostali znotraj spremenjenih meja pravno sicer novih Avstrije in Madžarske, ki pa sta bili za razliko od stare habsburške monarhije tudi zasnovani enonacionalno. Zaradi takega koncepta države so bile v vseh treh državah narodne manjšine moteč element, ki so ga poskušali čim prej asimilirati. Različen položaj posameznih delov slovenskega naroda je vplival tudi na odzivanje slovenskega prebivalstva na dogajanje med drugo vojno, tako na lokalni, kot tudi splošno slovenski ravni.
Metapodatki (12)
  • identifikatorhttps://hdl.handle.net/11686/1751
    • naslov
      • Položaj Slovencev v zamejstvu ob začetku druge svetovne vojne v Jugoslaviji
      • The Situation of the Slovenes in the Neighbouring Countries at the Beginning of the Second World War
    • ustvarjalec
      • Nevenka Troha
    • soavtor
      • Jasna Fischer (odg. ur.)
    • predmet
      • zamejski Slovenci
      • narodna manjšina
      • Italija
      • Madžarska
      • Avstrija
      • Slovenen minorities
      • ethnic minority
      • Italy
      • Hungary
      • Austria
    • opis
      • After the end of the First World War, Slovenes lived also on the other side of the boundaries of the Kingdom of SCS (later Yugoslavia). According to rough estimates, some 400,000 of them were distributed between the Republic of Austria (which became part of Germany in 1938) and the Kingdoms of Italy and Hungary. The political regimes of these countries differed as did their attitudes towards the ethnic minorities who lived within their boundaries. The situation changed most for the Slovenes in Primorska (the Littoral) who, after 1918 and 1920, found themselves in a foreign country which equated citizenship with nationality. The Slovenes in Carinthia, Styria and along the Raba river remained within the boundaries of Austria and Hungary which, juridically, became new states but were, unlike the former empire, conceived as ethnically homogeneous (national states). In view of such concept of the State, ethnic minorities were perceived as disturbing elements by the above three countries, which hence endeavoured to assimilate them as soon as possible. The uneven status of individual parts of the Slovene population influenced also the way they responded to the events of the Second World War, both locally and nationally.
      • Po koncu 1. svetovne vojne so Slovenci živeli tudi izven meja Kraljevine SHS (Jugoslavije); po grobih ocenah jih je bilo okrog 400.000. Živeli so v Kraljevini Italiji, Republiki Avstriji (od 1938 v Nemčiji) in Kraljevini Madžarski, ki so se med seboj razlikovale tako glede ustroja oblasti kot tudi odnosa do narodnih manjšin znotraj svojih meja. Največjo spremembo so doživeli Slovenci na Primorskem, ki so bili po letu 1918 oziroma 1920 vključeni v tujo državo, ki je enačila državno in narodnostno pripadnost. Koroški, štajerski in porabski Slovenci so ostali znotraj spremenjenih meja pravno sicer novih Avstrije in Madžarske, ki pa sta bili za razliko od stare habsburške monarhije tudi zasnovani enonacionalno. Zaradi takega koncepta države so bile v vseh treh državah narodne manjšine moteč element, ki so ga poskušali čim prej asimilirati. Različen položaj posameznih delov slovenskega naroda je vplival tudi na odzivanje slovenskega prebivalstva na dogajanje med drugo vojno, tako na lokalni, kot tudi splošno slovenski ravni.
    • založnik
      • Inštitut za novejšo zgodovino
    • datum
      • 2001
    • tip
      • besedilo
    • jezik
      • Slovenščina
    • jeDelOd
    • pravice
      • licenca: ccByNcNd