logo
ŽRTVE I.SVŽRTVE II.SVPOPISIZIC

/

Serijske publikacije

/

Prispevki za novejšo zgodovino

Vprašanja oboroženega odpora 1941

Avtor(ji):Damijan Guštin
Soavtor(ji):Jasna Fischer (odg. ur.)
Leto:2001
Založnik(i):Inštitut za novejšo zgodovino, Ljubljana
Vir(i):Prispevki za novejšo zgodovino, 2001, št. 2
Jezik(i):slovenščina
Vrst(e) gradiva:besedilo
Ključne besede:druga svetovna vojna, odporniško gibanje, NOV in PO Slovenije, partizani, Second World War, resistance movement, National Liberation Army and PR of Slovenia, partisans
Avtorske pravice:
CC license

To delo avtorja Damijan Guštin je ponujeno pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Brez predelav 4.0 Mednarodna

Datoteke (1)
Ime:Prispevki_za_novejso_zgodovino_2001_2.pdf
Velikost:4.21MB
Format:application/pdf
Stalna povezava:https://hdl.handle.net/11686/file225
Odpri
Prenesi
Opis
Oboroženi odpor okupacijskim silam, ki je bil eden prvih v Evropi, se je na Slovenskem začel julija 1941 pod vplivom KP Jugoslavije in v njenem okrilju KP Slovenije. Čeprav je bil namenjen lastnim političnim ciljem in podpori obrambe Sovjetske zveze, pa ga je odporniška organizacija Osvobodilna fronta opredelila kot način za nacionalno osvoboditev in združitev z etničnimi območji, ki so bila del nemške in italijanske države. Odporniške enote so nastajale od julija 1941, skupaj 41 enot po imenu čete, v moči od 15 do 50 partizanov. Bile so pomanjkljivo oborožene, uporabljale so gverilsko taktiko, vendar pa so poskušale izvesti tudi nekaj večjih operacij, npr. preprečiti izganjanje slovenskega prebivalstva v Posavju oktobra 1941. Organizatorji odporniškega gibanja so si prizadevali spodbuditi širšo vstajo slovenskega prebivalstva, kar jim je prvič v večjem obsegu uspelo decembra 1941 na Gorenjskem, ko se je v partizanske enote vključilo v razmaku dveh tednov okoli 700 novih borcev.
Metapodatki (12)
  • identifikatorhttps://hdl.handle.net/11686/1744
    • naslov
      • Vprašanja oboroženega odpora 1941
      • The Question of Armed Resistance in 1941
    • ustvarjalec
      • Damijan Guštin
    • soavtor
      • Jasna Fischer (odg. ur.)
    • predmet
      • druga svetovna vojna
      • odporniško gibanje
      • NOV in PO Slovenije
      • partizani
      • Second World War
      • resistance movement
      • National Liberation Army and PR of Slovenia
      • partisans
    • opis
      • In Slovenia, armed resistance against the occupying forces began as early as July 1941. The resistance, which was among the first in Europe, was inspired and organized by the Slovene wing of the Communist Party of Yugoslavia. Although originally intended to serve its own political interests and support the defense of the Soviet Union, the Slovene Liberation Front defined this armed resistance as a means of national liberation and unification of the Slovene ethnic lands which were part of the Italian and German states. First formed in July 1941, the resistance units totaled thirty-one partisan squads, each counting from ten to fifty men. Although insufficiently armed and mainly recoursing to guerrilla tactics they also carried out larger operations, like the one in Posavje in October 1941, to prevent the deportation of Slovenes. The organizers of the resistance movement endeavoured to mobilize as many people as possible to ensure a massive popular uprising. They succeeded in this to a large extent in December 1941 when the first massive mobilization was carried out in Upper Carniola.
      • Oboroženi odpor okupacijskim silam, ki je bil eden prvih v Evropi, se je na Slovenskem začel julija 1941 pod vplivom KP Jugoslavije in v njenem okrilju KP Slovenije. Čeprav je bil namenjen lastnim političnim ciljem in podpori obrambe Sovjetske zveze, pa ga je odporniška organizacija Osvobodilna fronta opredelila kot način za nacionalno osvoboditev in združitev z etničnimi območji, ki so bila del nemške in italijanske države. Odporniške enote so nastajale od julija 1941, skupaj 41 enot po imenu čete, v moči od 15 do 50 partizanov. Bile so pomanjkljivo oborožene, uporabljale so gverilsko taktiko, vendar pa so poskušale izvesti tudi nekaj večjih operacij, npr. preprečiti izganjanje slovenskega prebivalstva v Posavju oktobra 1941. Organizatorji odporniškega gibanja so si prizadevali spodbuditi širšo vstajo slovenskega prebivalstva, kar jim je prvič v večjem obsegu uspelo decembra 1941 na Gorenjskem, ko se je v partizanske enote vključilo v razmaku dveh tednov okoli 700 novih borcev.
    • založnik
      • Inštitut za novejšo zgodovino
    • datum
      • 2001
    • tip
      • besedilo
    • jezik
      • Slovenščina
    • jeDelOd
    • pravice
      • licenca: ccByNcNd