Avtor na podlagi arhivskih virov in literature predstavlja dileme, ki so se pojavile pred
Slovenci in njihovimi političnimi subjekti najprej ob napadu fašističnih sil na Jugoslavijo
aprila 1941 ter nato v času neposredno po okupaciji. Ugotavlja, da je bila velika večina z
izjemo nemške manjšine protiokupatorsko in prozavezniško usmerjena. Kmalu so se
oblikovale podtalne odporniške skupine, ki so bile za postopno izgrajevanje organizacije ter
čakanje na ugoden čas za oborožen nastop. Ugodni trenutek je ob nacističnem napadu na
Sovjetsko zvezo kmalu dočakala komunistična partija, ki se je pripravljala tudi na hkratno
izvedbo revolucije.