logo
ŽRTVE I.SVŽRTVE II.SVPOPISIZIC

/

Serijske publikacije

/

Prispevki za novejšo zgodovino

Moč in nemoč ideje in politike ljudske fronte

Avtor(ji):Peter Vodopivec
Soavtor(ji):Jasna Fischer (odg. ur.)
Leto:2001
Založnik(i):Inštitut za novejšo zgodovino, Ljubljana
Vir(i):Prispevki za novejšo zgodovino, 2001, št. 2
Jezik(i):slovenščina
Vrst(e) gradiva:besedilo
Ključne besede:ljudska fronta, Kominterna, komunisti, socialisti, protifašizem, Slovenija, People's front, Comintern, communists, socialists, anti-fascism, Slovenia
Avtorske pravice:
CC license

To delo avtorja Peter Vodopivec je ponujeno pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Brez predelav 4.0 Mednarodna

Datoteke (1)
Ime:Prispevki_za_novejso_zgodovino_2001_2.pdf
Velikost:4.21MB
Format:application/pdf
Stalna povezava:https://hdl.handle.net/11686/file225
Odpri
Prenesi
Opis
Gesla o ljudski fronti so bila rezultat novega političnega 'kurza' po VII. kongresu Kominterne leta 1935. Ljudskofrontna zavezništva - rezultat nove usmeritve komunistične internacionale - so bila vse od začetka zelo krhka. Socialisti so bili do komunistov zaradi negativnih izkušenj iz let 1928-1935 še naprej nezaupljivi in so sodelovanje z njimi v večini zahodnoevropskih držav tudi po spremembi politike Kominterne zavračali. Komunisti so sicer prisegali na novo nastale 'protifašistične zveze', vendar so v svoji politiki pregmatično sledili le sovjetskim in svojim interesom. 'Ljudskofrontne zveze' so bile, tam kjer je do njih prišlo, zelo heterogene in kot take niso bile sposobne razrešiti perečih socialnih, gospodarskih in političnih problemov. Avtor opozarja na neuspešne poskuse 'ljudskih front' v Španiji in Franciji, da bi zagotovile trajnejše socialno in politično ravnotežje, hkrati pa ugotavlja, da niso bila 'ljudskofrontna' povezovanja v Sloveniji nič bolj uspešna, saj so bila kratkotrajna in so zajela le del narodnoobrambno in protifašistično razpoloženega slovenskega prebivalstva.
Metapodatki (12)
  • identifikatorhttps://hdl.handle.net/11686/1738
    • naslov
      • Moč in nemoč ideje in politike ljudske fronte
      • Strength and Impotence in the Idea and Policy of the People's Front
    • ustvarjalec
      • Peter Vodopivec
    • soavtor
      • Jasna Fischer (odg. ur.)
    • predmet
      • ljudska fronta
      • Kominterna
      • komunisti
      • socialisti
      • protifašizem
      • Slovenija
      • People's front
      • Comintern
      • communists
      • socialists
      • anti-fascism
      • Slovenia
    • opis
      • Slogans about the people's front emerged after the seventh congress of the Communist International in 1935 as a result of its new political course. The alliances in the people's front arising from the Comintern's new orientation were initially very fragile. Due to the negative experiences in the period between 1928 and 1935, Socialists continued to distrust Communists and refused to cooperate with them in most West European countries, even after the shift in the Comintern policy. Although the Communists swore by the newly formed 'anti-Fascist' alliances, in their policy they pursued only Soviet and their own interests. Wherever formed, 'people's front coalitions' were very heterogeneous and as such unable to solve the burning social, economic and political issues. The author points out the failed attempts by the 'people's fronts' in Spain and France to ensure a more lasting social and political balance. He also establishes that the 'people's front' coalitions were no more successful in Slovenia, being short-lived and only engaging a part of the patriotic and antifascist population.
      • Gesla o ljudski fronti so bila rezultat novega političnega 'kurza' po VII. kongresu Kominterne leta 1935. Ljudskofrontna zavezništva - rezultat nove usmeritve komunistične internacionale - so bila vse od začetka zelo krhka. Socialisti so bili do komunistov zaradi negativnih izkušenj iz let 1928-1935 še naprej nezaupljivi in so sodelovanje z njimi v večini zahodnoevropskih držav tudi po spremembi politike Kominterne zavračali. Komunisti so sicer prisegali na novo nastale 'protifašistične zveze', vendar so v svoji politiki pregmatično sledili le sovjetskim in svojim interesom. 'Ljudskofrontne zveze' so bile, tam kjer je do njih prišlo, zelo heterogene in kot take niso bile sposobne razrešiti perečih socialnih, gospodarskih in političnih problemov. Avtor opozarja na neuspešne poskuse 'ljudskih front' v Španiji in Franciji, da bi zagotovile trajnejše socialno in politično ravnotežje, hkrati pa ugotavlja, da niso bila 'ljudskofrontna' povezovanja v Sloveniji nič bolj uspešna, saj so bila kratkotrajna in so zajela le del narodnoobrambno in protifašistično razpoloženega slovenskega prebivalstva.
    • založnik
      • Inštitut za novejšo zgodovino
    • datum
      • 2001
    • tip
      • besedilo
    • jezik
      • Slovenščina
    • jeDelOd
    • pravice
      • licenca: ccByNcNd