Avtor analizira položaj liberalnih in zmerno konservativnih (to je krščansko socialnih)
političnih sil v svetu med obema vojnama, ko so bile soočene s tremi agresivnimi
totalitarističnimi režimi: fašističnim, nacističnim in boljševiškim. Liberalne in zmerno
konservativne politične sile so bile v soočanju s totalitarnimi sistemi od začetka pojava le-teh
v podrejenem položaju in na umiku. Liberalni politični sistem je po 1. svetovni vojni v boju
proti totalitarizmom zapadel v krizo in ni znal oz. ni mogel poiskati zaveznika niti na levici
pri socialistih niti na desnici v zmerno konservativnih strankah. Te so večinoma odklanjale
vse liberalno in socialistično ter kazale več razumevanja za fašizem. Liberalizem je rešila
Velika Britanija in ZDA (F.D. Roosevelt). Znani katoliki so šele med 2. svetovno vojno našli
pot v protifašistično koalicijo.