logo
ŽRTVE I.SVŽRTVE II.SVPOPISIZIC

/

Literatura

/

Monografije

Socialna misel v drugi polovici 19. stoletja


Avtor(ji):Andrej Pančur
Soavtor(ji):Zdenko Čepič (ur.), Marjetka Kastelic (lekt.)
Leto:1999
Založnik(i):Aristoteles Žlahtič k.d, Pijava Gorica in Inštitut za novejšo zgodovino, Ljubljana
Jezik(i):slovenščina
Vrst(e) gradiva:besedilo
Avtorske pravice:
CC license

To delo avtorja Andrej Pančur je ponujeno pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Brez predelav 4.0 Mednarodna

Datoteke (1)
Ime:Preteklost_sodobnosti.pdf
Velikost:62.13MB
Format:application/pdf
Odpri
Prenesi
Opis
Socialno vprašanje je bilo eno najbolj perečih problemov 19. stoletja. Za te je bila v prvi vrsti kriva vedno večja industrializacija. Moderna industrija je tako ustvarila pojav industrijskega delavstva, ki je živelo in delalo v zelo slabih pogojih. Zlasti sramotno je bilo delo otrok. Delavci so skoraj neprekinjeno delali po 14 in več ur. Delovni prostori so bili zelo nezdravi in delo mnogokrat nevarno. Za to naporno delo so prejemali minimalno mezdo, ki pogosto ni pokrila vseh življenjskih stroškov. Vendar je vsakdo, ki je delal, lahko bil srečen. Nezaposleni delavec, ki zaradi minimalne mezde ni imel nobenih prihrankov, je lahko izbiral le med lakoto in beračenjem.
Metapodatki (12)
  • identifikatorhttps://hdl.handle.net/11686/15795
    • naslov
      • Socialna misel v drugi polovici 19. stoletja
    • ustvarjalec
      • Andrej Pančur
    • soavtor
      • Zdenko Čepič (ur.)
      • Marjetka Kastelic (lekt.)
    • predmet
      • 1868-1918
      • socialna zgodovina
      • Slovenija
      • delavsko gibanje
      • kmečko vprašanje
      • socialna politika
      • socialno vprašanje
      • katolicizem
      • 1868-1918
      • social history
      • Slovenia
      • labor movement
      • peasant question
      • social policy
      • social issue
      • Catholicism
    • opis
      • Socialno vprašanje je bilo eno najbolj perečih problemov 19. stoletja. Za te je bila v prvi vrsti kriva vedno večja industrializacija. Moderna industrija je tako ustvarila pojav industrijskega delavstva, ki je živelo in delalo v zelo slabih pogojih. Zlasti sramotno je bilo delo otrok. Delavci so skoraj neprekinjeno delali po 14 in več ur. Delovni prostori so bili zelo nezdravi in delo mnogokrat nevarno. Za to naporno delo so prejemali minimalno mezdo, ki pogosto ni pokrila vseh življenjskih stroškov. Vendar je vsakdo, ki je delal, lahko bil srečen. Nezaposleni delavec, ki zaradi minimalne mezde ni imel nobenih prihrankov, je lahko izbiral le med lakoto in beračenjem.
    • založnik
      • Aristoteles Žlahtič k.d, Pijava Gorica in Inštitut za novejšo zgodovino
    • datum
      • 1999
    • tip
      • besedilo
    • jezik
      • Slovenščina
    • jeDelOd
    • pravice
      • licenca: ccByNcNd