Na volitvah v narodno skupščino 8. novembra 1931 je na listi generala Petra Živkovića z odobritvijo svojega
predstojnika škofa Gregorija Rožmana kandidiral tudi župnik župnije Ljubljana - sv. Jakob Janko Barle. Njegova
kandidatura in izvolitev sta povzročili val ogorčenja med duhovniki ljubljanske škofije in privrženci razpuščene SLS.
Pritiski so se krepili, to pa je končno v avgustu 1932 privedlo do Barletovega odstopa kot poslanca v narodni skupščini.
Barletov primer prikazuje težaven položaj, v katerem se je na začetku tridesetih let znašla ljubljanska škofija, in kaže na
spremenjen način odnosa do politike, ki ga je imel škof Rožman v primerjavi s predhodnikom Jegličem, in o Rožmanovem
načinu odločanja v zaostrenih situacijah.