Članek je razdeljen na dva dela in obravnava povezanost ljubljanskega škofa Antona Bonaventure Jegliča ter
primorskih Slovencev, ki so se po prvi svetovni vojni znašli v Kraljevini Italiji pod pritiskom fašizma. V prvem delu se
posveča prošnjam Primorcev, naslovljenih na škofa, ter njegovemu diplomatskemu posredovanju v Vatikanu ter pri papežu.
V drugem pa kaže situacije primorskih duhovnikov, pobeglih iz Italije v Jugoslavijo, ter njihove stiske.