Prispevek kaže nekatere sledove in vplive pretežno napetih habsburško-beneških odnosov v zgodnje novoveški Cerkvi na
Slovenskem, s čimer je mišljena zlasti Cerkev na Kranjskem, na Spodnjem Štajerskem in Koroškem ter na Goriškem v
obdobju od 16. do srede 18. stoletja. Jubilant tokratnih ≫Arhivov≪, France Martin Dolinar, je že večkrat pisal o pomenu
odnosov med Habsburžani — deželnimi knezi naštetih dežel, povezanih v Notranjo Avstrijo — in Beneško republiko, po letu
1420 domovino oglejskih patriarhov, nosilcev škofovske oblasti na dobršnem delu notranjeavstrijskega ozemlja. Na
Dolinarjeva dognanja v marsičem oprti članek skuša problematiko podrobneje razčleniti, pri čemer se kot najpomembnejša
posledica habsburško-beneških trenj kaže na račun patriarhov okrepljena vloga graških oziroma dunajskih nuncijev,
oglejskih arhidiakonov, pa tudi škofov s sedeži na notranjeavstrijskih tleh.