logo
ŽRTVE I.SVŽRTVE II.SVPOPISIZIC

/

Serijske publikacije

/

Arhivi

Iz zlate knjige slovenskih junakov: Anton Polajnar (1890—1944) — pripadnik 97. pehotnega polka

Avtor(ji):Miha Šimac
Soavtor(ji):Jure Volčjak (odg. ur.), Alenka Hren (prev.), Wolfgang Zitta (prev.), Eva Blumauer (lekt.)
Leto:2011
Založnik(i):Arhivsko društvo Slovenije, Ljubljana
Vir(i):Arhivi, 2011, št. 1
Jezik(i):slovenščina
Vrst(e) gradiva:besedilo
Ključne besede:Anton Polajnar, Visoko pri Kranju, Križe pri Tržiču, 97. pehotni polk, prva svetovna vojna, Galicija, soško bojišče, odlikovanja, državni orožarski mojster puškar, Polje v Ljubljani, Anton Polajnar, Visoko pri Kranju, Križe pri Tržiču, 97th infantry regiment, World War I, Galicia, the Soča Valley battlefield, medals, state arms master gunsmith, Polje in Ljubljana
Avtorske pravice:
CC license

To delo avtorja Miha Šimac je ponujeno pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Brez predelav 4.0 Mednarodna

Datoteke (1)
Ime:arhivi_2011_1.pdf
Velikost:33.46MB
Format:application/pdf
Stalna povezava:https://hdl.handle.net/11686/file5374
Odpri
Prenesi
Opis
V decembru leta 2010 je na Dunaju v samozaložbi izšla knjiga Jörga C. Steinerja z naslovom: Die Träger der Goldenen Tapferkeitsmedaille (Nosilci medalj za hrabrost). V njej je avtor predstavil 125 biografij vojakov, prejemnikov avstro-ogrske medalje za hrabrost med prvo svetovno vojno (1914—1918) in objavil obširne sezname zlatih odlikovancev. Med odlikovanimi ni manjkalo slovenskih mož in fantov, ki so se s svojo hrabrostjo izkazali na različnih bojiščih prve svetovne vojne. Med temi je bil tudi Anton Polajnar, ki ga je pisec teh vrstic s kratko biografijo predstavil javnosti. V tem kratkem času pa so na plan prišla nova dognanja in novi dokumenti, ki popravljajo in bistveno dopolnjujejo naše vedenje o življenjski usodi tega hrabrega vojaka. In kdo je bil v resnici Anton Polajnar; pohabljeni junak soškega bojišča? Z obilo vztrajnosti in sreče je bilo s pomočjo časopisnih in arhivskih virov mogoče vsaj na kratko odstreti tančico pozabe s tega junaka dežele Kranjske.
Metapodatki (12)
  • identifikatorhttps://hdl.handle.net/11686/15729
    • naslov
      • Iz zlate knjige slovenskih junakov: Anton Polajnar (1890—1944) — pripadnik 97. pehotnega polka
      • From the Golden Book of Slovenian Heroes: Anton Polajnar (1890—1944) — member of the 97th infantry regiment
      • Aus dem goldenen Buch der slowenischen Helden: Anton Polajnar (1890-1944), Angehöriger des 97. Infanterieregiments
    • ustvarjalec
      • Miha Šimac
    • soavtor
      • Jure Volčjak (odg. ur.)
      • Alenka Hren (prev.)
      • Wolfgang Zitta (prev.)
      • Eva Blumauer (lekt.)
    • predmet
      • Anton Polajnar
      • Visoko pri Kranju
      • Križe pri Tržiču
      • 97. pehotni polk
      • prva svetovna vojna
      • Galicija
      • soško bojišče
      • odlikovanja
      • državni orožarski mojster puškar
      • Polje v Ljubljani
      • Anton Polajnar
      • Visoko pri Kranju
      • Križe pri Tržiču
      • 97th infantry regiment
      • World War I
      • Galicia
      • the Soča Valley battlefield
      • medals
      • state arms master gunsmith
      • Polje in Ljubljana
    • opis
      • V decembru leta 2010 je na Dunaju v samozaložbi izšla knjiga Jörga C. Steinerja z naslovom: Die Träger der Goldenen Tapferkeitsmedaille (Nosilci medalj za hrabrost). V njej je avtor predstavil 125 biografij vojakov, prejemnikov avstro-ogrske medalje za hrabrost med prvo svetovno vojno (1914—1918) in objavil obširne sezname zlatih odlikovancev. Med odlikovanimi ni manjkalo slovenskih mož in fantov, ki so se s svojo hrabrostjo izkazali na različnih bojiščih prve svetovne vojne. Med temi je bil tudi Anton Polajnar, ki ga je pisec teh vrstic s kratko biografijo predstavil javnosti. V tem kratkem času pa so na plan prišla nova dognanja in novi dokumenti, ki popravljajo in bistveno dopolnjujejo naše vedenje o življenjski usodi tega hrabrega vojaka. In kdo je bil v resnici Anton Polajnar; pohabljeni junak soškega bojišča? Z obilo vztrajnosti in sreče je bilo s pomočjo časopisnih in arhivskih virov mogoče vsaj na kratko odstreti tančico pozabe s tega junaka dežele Kranjske.
      • In December 2010, a book titled Die Träger der Goldenen Tapferkeitsmedaille (Recipients of the Golden Bravery Medals) was selfpublished by Jörg C. Steiner in Vienna. It includes 125 biographies of soldiers, recipients of the Austro- Hungarian golden medals for their bravery during World War I (1914—1918) as well as extensive lists of golden medal holders. Among the recipients were also Slovenian men and boys honoured for their bravery on different battlefields of World War I. Anton Polajnar was one of them and in his short biography he is presented here to the public. Within a relatively short period of time, new findings and documents were discovered that change and significantly add to what we have so far known about the life journey of this remarkably brave soldier. Who was Anton Polajnar; the forgotten hero of the Soča Valley battlefield? With perseverance and some luck with reviewing a number of archival and newspaper sources, a veil of oblivion could, at least for a little while, be liftedfrom the memory of this hero of the land of Carniola.
      • Die Zeitung Slovenec brachte am 14. Oktober 1915 folgende Meldung: ≫Mit der goldenen Tapferkeitsmedaille wurde Polajnar Anton, Waffenmeister des 97. Infanterieregiments, ausgezeichnet.≪ Mit seinem Mut hat sich also Anton Polajnar in der Tat in das goldene Buch der tapferen Soldaten der osterreichisch-ungarischen Armee eingetragen. Doch wer war in Wahrheit dieser tapfere Soldat? Woher kam er und welches Lebensschicksal war ihm beschieden? Mit viel Ausdauer und Gluck konnte mithilfe von Zeitungs- und Archivquellen wenigstens ein paar Antworten auf die gestellten Fragen gefunden werden. Anton Polajnar wurde 1890 in Visoko bei Kranj (Krainburg) geboren. Schon nach einigen Jahren ubersiedelten die Polajnars nach Križe bei Tržič (Neumarktl), wo Anton die Volksschule besuchte. Von dort fuhrte ihn der Lebensweg in die weite Welt. Zunachst machte er eine Schlosserlehre, 1911 leistete er seinen Militardienst ab und gelangte schlieslich zum 3. Bataillon des 97. Triester Infanterieregiments. Bei Ausbruch des Ersten Weltkrieges im Sommer 1914 ruckte er mit seinem Regiment an die russische Front und erlebte mit ihm seine blutige Feuertaufe. Im Dezember 1914 wurde er krank und zur Behandlung nach Wien geschickt. Nach einem Kurzurlaub wurde er dem X. Infanteriebataillon des Triester Regiments zugeteilt, das bei der Kriegserklarung Italiens als einziges Bataillon dieses Regiments an die neue Sudwestfront geschickt wurde. An der Isonzofront bewies Anton Polajnar mehrmals seine Tapferkeit und wurde fur seinen Einsatz in den Kampfen auf dem Gipfel der Debela Griža mit der goldenen Tapferkeitsmedaille ausgezeichnet. Er erhielt noch die silberne Tapferkeitsmedaille 2. Klasse und die bronzene Tapferkeitsmedaille. 1918 heiratete er Ana Gutman. Nach dem Zerfall Osterreich-Ungarns und der Errichtung des neuen jugoslawischen Staates blieb er als Waffenmeister beim Militar und war dort bis zur italienischen Okkupation und bis zum Zusammenbruch der jugoslawischen Armee im Zweiten Weltkrieg tatig. 1942 wurde er auf der Insel Rab interniert, von wo er 1943 nach dem Zusammenbruch des faschistischen Italien nach Hause zuruckkehrte. Schon im Marz 1944 starb er in seinem Elternhaus an einem Herzinfarkt und wurde auf dem Friedhof in Ljubljana-Polje begraben.
    • založnik
      • Arhivsko društvo Slovenije
    • datum
      • 2011
    • tip
      • besedilo
    • jezik
      • Slovenščina
    • jeDelOd
    • pravice
      • licenca: ccByNcNd