logo
ŽRTVE I.SVŽRTVE II.SVPOPISIZIC

/

Serijske publikacije

/

Kronika: časopis za slovensko krajevno zgodovino

Pokrščeni »Turek« Anton Husič in 316 let njegovega rodu pri Pobrežju v Beli krajini

Avtor(ji):Boris Golec
Soavtor(ji):Miha Preinfalk (odg. ur.), Manca Gašperšič (prev.)
Leto:2010
Založnik(i):Zveza zgodovinskih društev Slovenije, Ljubljana
Vir(i):Kronika, 2010, št. 3
Jezik(i):slovenščina
Vrst(e) gradiva:besedilo
Ključne besede:krščevanje muslimanov, Pobrežje, Bela krajina, Husič, Vojna krajina, Christianisation of Muslims, Pobrežje, White Carniola, Husič, Military Frontier
Avtorske pravice:
CC license

To delo avtorja Boris Golec je ponujeno pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Brez predelav 4.0 Mednarodna

Datoteke (1)
Ime:kronika-2010_3_opt objavljen.pdf
Velikost:110.58MB
Format:application/pdf
Stalna povezava:https://hdl.handle.net/11686/file5108
Odpri
Prenesi
Opis
Svoboščinsko pismo grofa Janeza Adama Purgstalla, izdano njegovemu podložniku Antonu Husiču leta 1707 v gradu Pobrežje v Beli krajini, tik ob današnji slovensko-hrvaški državni meji, je prvo pričevanje o tem, da so se pokrščeni muslimani, v glavnem turški vojni ujetniki, na Slovenskem posamič naseljevali tudi kot kolonisti. Na takšno, zelo redko prakso je doslej kazalo zgolj nekaj patronimikov. Do konca 17. stoletja je sicer izpričanih nekaj deset krstov t. i. ≫Turkov≪, največ žensk in otrok, a je o njihovi nadaljnji usodi ugotovljivega komaj kaj. Anton Husič, po rodu z današnjega obmejnega območja med Hrvaško in Bosno in Hercegovino, je po krstu (pred letom 1690) služil pri grofu Purgstallu v Vojni krajini, nato pa kot nagrado za zvestobo dobil v Beli krajini kmečko posest z raznimi ugodnostmi. Njegov primer je tem bolj zanimiv, ker danes na delu njegove posesti v Purgi pri Pobrežju živi že deveta generacija potomcev in zadnja oseba s priimkom Husič. Priimek j e sicer močneje prisoten v okoliških vaseh, kamor so se od konca 18. stoletja dalje razselile stranske rodbinske veje.
Metapodatki (12)
  • identifikatorhttps://hdl.handle.net/11686/15531
    • naslov
      • Pokrščeni »Turek« Anton Husič in 316 let njegovega rodu pri Pobrežju v Beli krajini
      • The Christianised »Turk« Anton Husič and his 316-year-old family line in Pobrežje, White Carniola
    • ustvarjalec
      • Boris Golec
    • soavtor
      • Miha Preinfalk (odg. ur.)
      • Manca Gašperšič (prev.)
    • predmet
      • krščevanje muslimanov
      • Pobrežje
      • Bela krajina
      • Husič
      • Vojna krajina
      • Christianisation of Muslims
      • Pobrežje
      • White Carniola
      • Husič
      • Military Frontier
    • opis
      • Svoboščinsko pismo grofa Janeza Adama Purgstalla, izdano njegovemu podložniku Antonu Husiču leta 1707 v gradu Pobrežje v Beli krajini, tik ob današnji slovensko-hrvaški državni meji, je prvo pričevanje o tem, da so se pokrščeni muslimani, v glavnem turški vojni ujetniki, na Slovenskem posamič naseljevali tudi kot kolonisti. Na takšno, zelo redko prakso je doslej kazalo zgolj nekaj patronimikov. Do konca 17. stoletja je sicer izpričanih nekaj deset krstov t. i. ≫Turkov≪, največ žensk in otrok, a je o njihovi nadaljnji usodi ugotovljivega komaj kaj. Anton Husič, po rodu z današnjega obmejnega območja med Hrvaško in Bosno in Hercegovino, je po krstu (pred letom 1690) služil pri grofu Purgstallu v Vojni krajini, nato pa kot nagrado za zvestobo dobil v Beli krajini kmečko posest z raznimi ugodnostmi. Njegov primer je tem bolj zanimiv, ker danes na delu njegove posesti v Purgi pri Pobrežju živi že deveta generacija potomcev in zadnja oseba s priimkom Husič. Priimek j e sicer močneje prisoten v okoliških vaseh, kamor so se od konca 18. stoletja dalje razselile stranske rodbinske veje.
      • A letter of privilege that Count Hans Adam Purgstall issued to his serf Anton Husič in 1707 at the Podbrežje Castle in White Carniola standing on the present-day Slovenian-Croatian border, bears the first testimony of the fact that a few Christianised Muslims, mostly Turkish prisoners of war, also settled the Slovenian territory as colonists. This highly rare practice has so far been suggested by a handful of patronymics. Although several tens of christenings of so-called ≫Turks≪, mostly women and children, were recorded until the end of the 17th century, almost nothing is known about their later lives. Anton Husič, who originally came from the area of the present-day border between Croatia and Bosnia and Herzegovina, served Count Purgstall in the Military Frontier from his christening onwards (before 1690). Then he received a farmstead in White Carniola with various pertaining benefits as a rew ardfor his loyalty. His example is especially interesting because a part of his estate in Purga near Pobrežje is still home to the ninth generation of his descendants and to the last person with the family name Husič. The latter is more commonly found in the surrounding villages where the side branches of the family settledfrom the end of the 18th century onwards.
    • založnik
      • Zveza zgodovinskih društev Slovenije
    • datum
      • 2010
    • tip
      • besedilo
    • jezik
      • Slovenščina
    • jeDelOd
    • pravice
      • licenca: ccByNcNd