Razprava nas najprej seznani s sledmi cerkvene organiziranosti v Beli krajini v antiki in srednjem veku. Cerkvena pripadnost pokrajine in obrobja je predstavljena na ravni metropolij, (nad)škofij, arhidiakonatov, dekanij in župnij. Prehod iz zagrebške škofije pod oglejski patriarhat je leta 1228 botroval nastanku oglejske župnijske mreže, ki jo je po letu 1268 razvijal in utrjeval Nemški viteški red. Ta se je v 14. stoletju z zagrebškim kapitljem zapletel v desetinski spor, v drugi polovici 15. stoletja pa je svoje inkorporirane župnije uspel povezati v lasten arhidiakonat. Posebej je predstavljeno cerkvenoupravno povezovanje in kontekst župnij Žumberk, Vivodina in Poljane. Pomembno reorganizacijo belokranjskih župnij so obetale jožefinske reforme, v 19. stoletju pa sta jo dokončala posega knezoškofov Wolf a in Pogačarja. V letih 1987 in 2004 so bile ukinjene kočevarske župnije, leta 2006 pa je bila pokrajina vključena v škofijo Novo mesto.