Upokojeni učitelji na Kranjskem so leta 1911 začeli ustanavljati svoje društvo. Naslednje leto je deželna vlada
potrdila njihova pravila in društvo je bilo ustanovljeno. Bilo je nepolitično, zavzemalo se je za stanovske koristi in
po smrti članov podeljevalo sorodnikom denarno podporo za pogrebne stroške. Člani so bili sprva lahko le na
Kranjskem upokojene učiteljice in učitelji, po končani prvi svetovni vojni pa so bili lahko tudi iz drugih dežel.
Društvo je sodelovalo tudi z drugimi društvi in protestiralo pri šolskih oblasteh zaradi slabega gmotnega položaja.
Število članov društva je naraščalo in leta 1937 doseglo število 361. Delovalo je do začetka druge svetovne vojne.