Zapuščinski inventar je vir bogat z informacijami iz različnih
področij človekovega bivanja. Med drugim nam nudi
tudi informacije, ki zadevajo prehranjevanje plemstva na
Kranjskem. Še najmanj informacij dobimo prav o jedeh. Omejeni
smo na popise živil, ki so se nahajala po shrambah, kaščah
in kleteh, ter živine v hlevih. Od pijače imamo sporočenih
dovolj informacij o vinu, kavi, čaju in čokoladi. Veliko več
kot o jestvinah nam je znano o jedilnem priboru in posodju,
ki so ga uporabljali med jedjo. Vsi kranjski plemiči ob koncu
18. stoletja so uporabljali vse tri dele jedilnega pribora: vilico,
žlico in nož. Material, iz katerega je bil izdelan pribor, je bil
največkrat srebro. Servirni pribor se je omejeval na servirne
žlice in zajemalke, odsotnost servirnih nožev in vilic pa kaže,
da se je razkosanje mesa opravljalo že v kuhinji, stran od oči
jedcev. Namizno posodje, ki je bilo navadno razstavljeno v
zastekljenih vitrinah v jedilnici, je bilo izdelano iz porcelana
(dražji servisi), holiča ali kositra. Lasten krožnik, pribor in prtič
kažejo na željo plemiške družbe po bolj individualiziranem
načinu prehranjevanja, kjer skupne sklede niso bile več sprejemljive.
Posameznik si je pri mizi izboril svoj delček prostora,
ki je bil v času obeda njegov zasebni prostor. Sam položaj, ki
ga je zasedal za mizo (glede na oddaljenost od gostitelja) je
odražal tudi ugled, ki ga je oseba uživala v takratni družbi.