Do poznega srednjega veka je ženska suvereno opravljala
poklic zdraviteljice in bila edina zdravniška pomoč ženskam
(babice) in revnejšim slojem prebivalstva. Ta položaj na prelomu
v novi vek v celoti izgubi. Šele v drugi polovici 19. stoletja
vstopi v medicinske fakultete in se sčasoma vpne v vsa
področja medicine, tako da danes praktično ni medicinske
specialnosti, ki je ne bi sokreirala tudi ženska. V jedru razprave
avtorica prikaže glavne značilnosti in posebnosti položaja
žensk v slovenskem zdravništvu zadnjih 100 let.