Avtorica oriše, kako je druga svetovna vojna vplivala na življenje in šolanje v zavodu za
slepe otroke in mladino, ki je bil od leta 1922 v Kočevju. Od začetka okupacije do selitve v
Ljubljano konec leta 1944 se je imenoval (Pokrajinski) Zavod za slepe otroke v Kočevju.
Izmed številnih negativnih posledic vojne avtorica izpostavi tudi letalske napade na Kočevje
in škodo, ki jo je pri tem utrpel zavod, ter spremlja neizogibno selitev gojencev in vzgojiteljev
v Ljubljano oziroma ustanovitev Oddelka za slepe novince v Ljubljani.