V članku je najprej govor o znanju, potrebnem za prejem posvečenja, in o šolah na Kranjskem, kjer je bilo moč dobiti elementarno izobrazbo. Izrecne pozornosti je deležno vprašanje o vzgojno-izobraževalnem središču škofije. Sledi analiza deleža duhovnikov, vpisanih na univerzo, in duhovnikov z akademsko izobrazbo - vzorčno skupino sestavlja 172 oseb. Rezultati analize ne odstopajo opazneje od ugotovitev za srednje in zahodnoevropski prostor. Poseben razdelek je namenjen knjigam kot sredstvu neformalnega širjenja izobrazbe. Na relativnost sodb o (ne)izobraženosti duhovnikov, ki so jih zlasti proti koncu obravnavane dobe zaznamovala verska nasprotja, opozarja zadnji del razprave.