Opisan je sprejem papeževe gregorijanske
reforme koledarja v protestantskih deželah in
predvsem na Kranjskem. Maestlinov odpor do
papeževega in Claviusovega predloga je bil
povezan s strahom protestantskih astronomov
pred rimsko kritiko astrologije in Kopernikovih
novosti, saj je bilo pisanje horoskopov
vsakdanji kruh številnih tedanjih astronomov.
V nasprotni tabor spada sprejem koledarske reforme
ljubljanskega rektorja Frischlina, ostrega
kritika astrologije s Kopernikom vred. Nasprotja
med protestantoma Maestlinom in njegovim
nekdanjim profesorjem Frischlinom je zaostrilo
njuno potegovanje za isto astronomsko katedro
na univerzi Tübingen. O ostrih spopadih
okoli novega koledarja pričajo številne knjige
o gregorijanski reformi v tedanjih kranjskih
knjižnicah, med njimi dva izvoda Claviusovih
obramb pred Maestlinovimi kritikami.