Dubrovniška republika je kot enklava zahodnoevropske civilizacije na turškem Balkanu uspela najti svoj življenski prostor zahvaljujoč svoji diplomatski dejavnosti in obveščevalni službi. Razloge za obstoj Dubrovnika, hkrati pa tudi za njegov propad, je treba iskati v njegovi vlogi političnega subjekta, v njegovi diplomatski ažurnosti, njegovem razvoju diplomatskih metod ter (ne)prilagodljivosti sočasnim evropskim političnim prilikam.