Po desetelju absolutističnega sistema, ki je s silo onemogočal vsakršno izražanje liberalnih in nacionalnih idej, se je tudi meščanstvo na Spodnjem Štajerskem iskreno razveselilo obnove ustavnega življenja. Na volitvah leta 1861 so med izvoljenimi prevladovali ljudje zmernih liberalnih nazorov, ki so sicer trdno stali na tleh ustave in uslavnih svoboščin, vendar niso bili radikalni. Čeprav so v predvolilnem boju vsi kandidali brez izjeme poudarjali, da se bodo v deželnem (in državnem) zboru zavzemali tudi za enakopravnost slovenskega jezika, v predvolilnem obdobju nacionalno ni prišlo v ospredje.