/
Serijske publikacije
/
Zgodovinski časopis
Struktura stanov, deželne finance in reformacija
Avtor(ji):Sergij Vilfan
Soavtor(ji):Vasilij Melik (odg. ur.)
Leto:1995
Založnik(i):Zveza zgodovinskih društev Slovenije, Ljubljana
Jezik(i):slovenščina
Vrst(e) gradiva:besedilo
Avtorske pravice:
To delo avtorja Sergij Vilfan je ponujeno pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Brez predelav 4.0 Mednarodna
Datoteke (1)
Ime:ZGODOVINSKI_CASOPIS_LETO_1995_LETNIK_49_STEVILKA_2.pdf
Velikost:8.39MB
Format:application/pdf
Stalna povezava:https://hdl.handle.net/11686/file155
Opis
V času reformacije so kranjski deželni stanovi (prehiti; gospodje; vitezi in plemstvo: mesta) šteli od sto (1543) do 150 (1577) članov, od tega polovico vitezov in nižjega plemstva. Precejšen del teh članov pa do udeležbe na deželnem zboru ni imel interesa. Protestanti so prevladovali v treh svetnih stanovih. Dokler je deloval mehanizem davčnih odobritev, so stanovi lahko v prid reformacije izvajali pritisk na (katoliškega) deželnega kneza. To se je spremenilo 1578, ko so stanovi notranjeavstrijskih dežel (Štajerska, Koroška, Kranjska, Goriška) proti negotovim verskim koncesijam pod pritiskom turške nevarnosti prevzeli trdne finančne obveznosti pri obrambi, pozneje pa celo njihovo neposredno izplačevanje (Koroška in Kranjska 1625 in 1628). Kolikor trdnejše so bile finančne obveznosti, toliko manjša je bila politična moč stanov, to pa je olajšalo zmago deželnoknežjega absolutizma.
Metapodatki (12)
- identifikatorhttps://hdl.handle.net/11686/14723
- naslov
- Struktura stanov, deželne finance in reformacija
- Estates Structure, Province Finances and Reformation
- ustvarjalec
- Sergij Vilfan
- soavtor
- Vasilij Melik (odg. ur.)
- predmet
- deželni stanovi
- deželne finance
- reformacija
- 16. stol.
- opis
- In the Reformation time, the estates of Carniola (prelates; lords; knights and gentry; towns) counted a hunderd (1543) to 150 (1577) members. half o them being knights and lower gentry. A considerate number of those members, however, had no interest to take part in the diet. Protestants dominated in three secular estates. As long as the mechanism of taxation approval was functioning, the estates could, to the benefit of Reformation, exert pressure on the (catholic) provincial prince. This situation changed in 1578, when the estates of Inner Austrian provinces (Styria, Carinthia, Carniola, Gorizia), in return for the uncertain religions concessions under the pressure of Turkish danger, contracted firm financial obligations concerning the defense and later on, however, even their direct paying out (Carinthia and Carniola 1625 and 1628). The more financial obligations were firm, the weaker political power of the estates was, and this fact facilitated the victory of the provincial prince absolutism.
- V času reformacije so kranjski deželni stanovi (prehiti; gospodje; vitezi in plemstvo: mesta) šteli od sto (1543) do 150 (1577) članov, od tega polovico vitezov in nižjega plemstva. Precejšen del teh članov pa do udeležbe na deželnem zboru ni imel interesa. Protestanti so prevladovali v treh svetnih stanovih. Dokler je deloval mehanizem davčnih odobritev, so stanovi lahko v prid reformacije izvajali pritisk na (katoliškega) deželnega kneza. To se je spremenilo 1578, ko so stanovi notranjeavstrijskih dežel (Štajerska, Koroška, Kranjska, Goriška) proti negotovim verskim koncesijam pod pritiskom turške nevarnosti prevzeli trdne finančne obveznosti pri obrambi, pozneje pa celo njihovo neposredno izplačevanje (Koroška in Kranjska 1625 in 1628). Kolikor trdnejše so bile finančne obveznosti, toliko manjša je bila politična moč stanov, to pa je olajšalo zmago deželnoknežjega absolutizma.
- založnik
- Zveza zgodovinskih društev Slovenije
- datum
- 1995
- tip
- besedilo
- jezik
- Slovenščina
- jeDelOd
- pravice
- licenca: ccByNcNd