Schmerlingova vlada je budno spremljala potek prvih deželnozborskih volitev po obnovi ustavnega življenja (1861). Reakcije na poročila, ki so jih okrajni uradi pošiljali štejerskemu namestništvu, kažejo interes vlade, da bi bili izvoljeni predvsem zmerni in ustavno usmerjeni ljudje. Zato je kandidate, ki so bili v političnem smislu preradikalni, vlada poskušala onemogočiti. Na Spodnjem Štajerskem se je edini primer te vrste zgodil v Šmarju pri Jelšah, kjer je vlada direktno posegla proti kandidatu Josefu Wreniku. Z vsemi ostalimi je bila očitno zadovoljna. Tudi proti kandidatom, ki so nekoliko glasneje poudarjali nacionalne zahteve - edini tak je bil »ultraslovenski« kandidat dr. Radoslav Razlag - vlada ni nastopala.