Avtor obravnava Domicijanovo legendo z vidika verodostojnosti obstoja poganskega svetišča v Millstattu. Meni, da je bil Domicijan historična osebnost in prav tako dejanja, ki jih je opravil. Po pritegnitvi konteksta kraja in časa avtor razloži pojem »ecclesia demonibus addicta« kot sinkretistično heretično cerkev, v kateri se je združevalo čaščenje poganske vodne boginje (Mokoši?) s starokrščansko versko ločino. To čaščenje je Domicijan, krajevni župan, zatrl.