logo
POPISI

/

Serijske publikacije

/

Zgodovinski časopis

Vloga žene in moža v slovenski publicistiki 19. stoletja in v dokumentih s tržaškega podeželja

Avtor(ji):Marta Verginella
Soavtor(ji):Vasilij Melik (odg. ur.)
Leto:1993
Založnik(i):Zveza zgodovinskih društev Slovenije, Ljubljana
Vir(i):Zgodovinski časopis, 1993, št. 4
Jezik(i):slovenščina
Vrst(e) gradiva:besedilo
Ključne besede:publicistika, 19.st., dokumenti, Tržaška pokrajina, ženske, moški, žensko vprašanje
Avtorske pravice:
CC license

To delo avtorja Marta Verginella je ponujeno pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Brez predelav 4.0 Mednarodna

Datoteke (1)
Ime:ZGODOVINSKI_CASOPIS_LETO_1993_LETNIK_47_STEVILKA_4.pdf
Velikost:7.02MB
Format:application/pdf
Stalna povezava:https://hdl.handle.net/11686/file149
Odpri
Prenesi
Opis
Arhivski viri iz 19. stoletja pričajo, da so se družinske vloge v tradicionalnem kmečkem okolju odmikale od tistih, ki jih je na tržaškem podeželju sočasno širil ljudstvu namenjeni tisk. Strogo hierarhičen družinski model, ki so ga slovenski moralisti ponujali za vzor svojim bralcem in bralkam, je bil za okolje, kjer so tako ženske kot moški določali družinske strategije, povsem neobičajen. Postal je sprejemljiv šele, ko sta proces urbanizacije in razkroj tradicionalne kmečke skupnosti potisnila ženske v zasebno sfero in jim odvzela gospodarsko vlogo, ki so jo v družbi starega režima imele.
Metapodatki (12)
  • identifikatorhttps://hdl.handle.net/11686/14467
    • naslov
      • Vloga žene in moža v slovenski publicistiki 19. stoletja in v dokumentih s tržaškega podeželja
      • Century and Documents from the Countryside of Trieste
    • avtor
      • Marta Verginella
    • soavtor
      • Vasilij Melik (odg. ur.)
    • predmet
      • publicistika
      • 19.st.
      • dokumenti
      • Tržaška pokrajina
      • ženske
      • moški
      • žensko vprašanje
    • opis
      • Archive sources from the 19th century prove that family roles in a traditional rural environment were not identical with those spread out at the same time by the jornalism, meant for people in the countryside of Trieste. A severe hierarchic family model, Slovene moralists offered as an ideal to their readers, was very unusual for an environment, where both women and men determined the family strategy. It became acceptable only when the urbanization proces and disintegration of a traditional rural community pushed women into a private sphere and took away from them the economic role, they had had in the society of the old regime.
      • Arhivski viri iz 19. stoletja pričajo, da so se družinske vloge v tradicionalnem kmečkem okolju odmikale od tistih, ki jih je na tržaškem podeželju sočasno širil ljudstvu namenjeni tisk. Strogo hierarhičen družinski model, ki so ga slovenski moralisti ponujali za vzor svojim bralcem in bralkam, je bil za okolje, kjer so tako ženske kot moški določali družinske strategije, povsem neobičajen. Postal je sprejemljiv šele, ko sta proces urbanizacije in razkroj tradicionalne kmečke skupnosti potisnila ženske v zasebno sfero in jim odvzela gospodarsko vlogo, ki so jo v družbi starega režima imele.
    • založnik
      • Zveza zgodovinskih društev Slovenije
    • datum
      • 1993
    • tip
      • besedilo
    • jezik
      • Slovenščina
    • jeDelOd
    • pravice
      • licenca: ccByNcNd