V razpravi obravnava avtor nacistično znanstveno ustanovo "Südostdeutsches Institut" iz Gradca, ki je od 1938 leta pripravljala zasedbo slovenske Štajerske, in s tem obravnava sklop med znanostjo in zločini nacističnega režima. Inštitut je imel tako uporabno usmerjeno znanstveno kot obveščevalno vlogo. Njegove raziskave so se na začetku osredotočile na demografska in narodnostna vprašanja obmejnih območij pokrajine Štajerske, kazneje pa je s svojimi raziskavami podprl nacistično raznarodovalno politiko na slovenskem Štajerskem; njegov vodja Helmut Carstanjen je bil celo odgovoren za znaten del tamkajšnje hudodelske nemške narodnostne politike. Od nemškega napada na Jugoslavijo se je inštitut tudi ukvarjal s širšim prostorom jugovzhodne Evrope s posebnim pogledom na tamkajšnje nemške manjšine. Ker je arhivsko gradivo o "Sudostdeutsches Institutu" pomanjkljivo, se članek metodološko naslanja na ocenjevanje njegovih publikacij. Na koncu zasleduje kariere posameznih člankov inštituta v povojni dobi.