Slovenci v Celju od osemdesetih let prejšnjega stoletja dalje v gospodarskem in socialnem pogledu hitro napredujejo, a so do razpada monarhije prešibki, da bi na občinskih volitvah uspeli z davčnim in inteligenčnim cenzusom ter ustnim glasovanjem. Glede na ekonomsko moč celjskega nemštva in na volilni sistem, ki izhaja iz zaščite interesov više obdavčenih, bi pomenila edino možnost za slovenski vstop v občinski odbor demokratizacija volilnega sistema. Nanjo Slovenci pomislijo šele tik pred izbruhom prve svetovne vojne, ko februarja 1914 v štajerskem deželnem zboru zahtevajo uvedbo proporcionalnega volilnega sistema in tajne volitve tudi za spodnještajerska avtonomna mesta (Maribor, Ptuj, Celje). Spričo odločnega nemškega nasprotovanja ne uspejo.