Knjižnico, ki je začela nastajati v 14. stol. na gradu Turjak in bila nato 250 let v knežji palači v Ljubljani, je sredi 17. stoletja zelo pomnožil deželni glavar Volfgang Engelbert Auersperg, potem ni imela več omembe vrednega prirastka. Poleg nekaterih rokopisov je hranila izjemno zbirko tiskov kontinentalne Evrope, dela vodilnih avtorjev in izdaje znamenitih založnikov, ter je veljala za največjo plemiško knjižnico na Kranjskem. Po ljubljanskem potresu 1895 so jo lastniki preselili v Zgornjo Avstrijo. V zadnjih desetletjih navajajo v strokovni literaturi, da je bila vključena v Kongresno knjižnico v Washingtonu, dejansko pa je ostala v rodbini do 1982 in deloma 1983, ko je bila razprodana na dražbi v firmi Sotheby v Londonu. Iz obeh avkcijskih katalogov, ki omogočata vpogled v znaten del nekdanjega fonda, se da ugotoviti, da je bilo na dražbi nad 1300 del, od tega 50 inkunabul, nad 300 del iz 16. in nad 900 iz 17. stoletja.