logo
ŽRTVE I.SVŽRTVE II.SVPOPISIZIC

/

Serijske publikacije

/

Prispevki za novejšo zgodovino

Prizadevanja banskega sveta Dravske banovine za omilitev posledic gospodarske krize z banovinskim proračunom za leto 1933/34

Avtor(ji):Miroslav Stiplovšek
Soavtor(ji):Zdenko Čepič (odg. ur.)
Leto:2006
Založnik(i):Inštitut za novejšo zgodovino, Ljubljana
Vir(i):Prispevki za novejšo zgodovino, 2006, št. 1
Jezik(i):slovenščina
Vrst(e) gradiva:besedilo
Ključne besede:banski svet, velika gospodarska kriza, banovinski proračun, banovinska samouprava, Slovenia, Banovina Council, Great Depression, Banovina budget, Banovina self-government
Avtorske pravice:
CC license

To delo avtorja Miroslav Stiplovšek je ponujeno pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Brez predelav 4.0 Mednarodna

Datoteke (1)
Ime:prispevki_za_novejso_zgodovino_2006_1.pdf
Velikost:166.23MB
Format:application/pdf
Stalna povezava:https://hdl.handle.net/11686/file25920
Odpri
Prenesi
Opis
Na potek III. zasedanja banskega sveta Dravske banovine februarja 1933 so vplivale zaostrene politične razmere po objavi federalistične Slovenske deklaracije in nadaljnja poglobitev velike gospodarske krize. Banski svetniki iz vrst režimske jugoslovanske radikalne kmetske demokracije so se ob odločni odklonitvi federalistične državne ureditve opredelili za udejanjenje ustavno določenih banovinskih samouprav, pri obravnavi banovinskega proračuna za leto 1933/34 pa so si prizadevali čim bolj omiliti posledice gospodarske krize. Dosegli so povečanje svoje vloge v proračunski razpravi, v kateri so osvetlili stopnjevanje krize v agrarnih panogah, industriji, obrti in trgovini ter v denarnih ustanovah. Pomemben dosežek je bilo zlasti oblikovanje novega bednostnega sklada za zmanjšanje brezposelnosti, prav tako pa so si banski svetniki s številnimi postavkami banovinskega proračuna prizadevali reševati hude socialne posledice gospodarske krize. Ta prizadevanja pa je minister za finance ob potrditvi banovinskih financ za leto 1933/34 le v višini 129 milijonov din v precejšnji meri razvrednostil.
Metapodatki (12)
  • identifikatorhttps://hdl.handle.net/11686/1371
    • naslov
      • Prizadevanja banskega sveta Dravske banovine za omilitev posledic gospodarske krize z banovinskim proračunom za leto 1933/34
      • Attempts by the Dravska Banovina Council to Alleviate the Consequences of the Great Depression through the 1933/34 Banovina Budget
    • ustvarjalec
      • Miroslav Stiplovšek
    • soavtor
      • Zdenko Čepič (odg. ur.)
    • predmet
      • banski svet
      • velika gospodarska kriza
      • banovinski proračun
      • banovinska samouprava
      • Slovenia
      • Banovina Council
      • Great Depression
      • Banovina budget
      • Banovina self-government
    • opis
      • The Third Session of the Dravska Banovina Council, in February 1933, was held at a time of sharpened political tension in the wake of the publication of the federalist declaration by the former Slovene Peoples Party, as well as the intensification of the Great Depression. Having resolutely rejected a federal state system, the counselors from the governing Yugoslav Radical Peasant Democracy opted for the implementation of provincial self-government, as constitutionally prescribed. In discussing the provincial budget for 1933/34, they sought to alleviate, as much as possible, the consequences of the Great Depression. They succeeded in raising their profile in the budget discussion, where they highlighted the intensification of the Depression in agriculture, industry, handicraft, trade and financial institutions. A significant achievement was the creation of a new poor fund, intended to reduce unemployment. Through this and numerous other budgetary items, the councillors sought to address the serious social consequences of the Great Depression. However, their efforts to secure resources for a successful implementation of economic, social, educational and cultural activities were effectively nullified by the Minister of Finance who only approved financial resources for 1933/34 to the amount of 129 million dinars, i.e. almost one fifth less than proposed.
      • Na potek III. zasedanja banskega sveta Dravske banovine februarja 1933 so vplivale zaostrene politične razmere po objavi federalistične Slovenske deklaracije in nadaljnja poglobitev velike gospodarske krize. Banski svetniki iz vrst režimske jugoslovanske radikalne kmetske demokracije so se ob odločni odklonitvi federalistične državne ureditve opredelili za udejanjenje ustavno določenih banovinskih samouprav, pri obravnavi banovinskega proračuna za leto 1933/34 pa so si prizadevali čim bolj omiliti posledice gospodarske krize. Dosegli so povečanje svoje vloge v proračunski razpravi, v kateri so osvetlili stopnjevanje krize v agrarnih panogah, industriji, obrti in trgovini ter v denarnih ustanovah. Pomemben dosežek je bilo zlasti oblikovanje novega bednostnega sklada za zmanjšanje brezposelnosti, prav tako pa so si banski svetniki s številnimi postavkami banovinskega proračuna prizadevali reševati hude socialne posledice gospodarske krize. Ta prizadevanja pa je minister za finance ob potrditvi banovinskih financ za leto 1933/34 le v višini 129 milijonov din v precejšnji meri razvrednostil.
    • založnik
      • Inštitut za novejšo zgodovino
    • datum
      • 2006
    • tip
      • besedilo
    • jezik
      • Slovenščina
    • jeDelOd
    • pravice
      • licenca: ccByNcNd