logo
ŽRTVE I.SVŽRTVE II.SVPOPISIZIC

/

Serijske publikacije

/

Prispevki za novejšo zgodovino

Gospodarske razmere v Osmanskem cesarstvu v 19. in 20. stoletju

Avtor(ji):Klemen Pust
Soavtor(ji):Zdenko Čepič (odg. ur.)
Leto:2006
Založnik(i):Inštitut za novejšo zgodovino, Ljubljana
Vir(i):Prispevki za novejšo zgodovino, 2006, št. 1
Jezik(i):slovenščina
Vrst(e) gradiva:besedilo
Ključne besede:Osmansko cesarstvo, Turčija, gospodarstvo, politika, oblast, uprava, kapitalizem, Ottoman Empire, Turks, 19th Century, 20th Century, Turkey, economy, economic development
Datoteke (1)
Ime:prispevki_za_novejso_zgodovino_2006_1.pdf
Velikost:166.23MB
Format:application/pdf
Stalna povezava:https://hdl.handle.net/11686/file25920
Odpri
Prenesi
Opis
Večino svojega šest stoletnega obstoja je Osmansko cesarstvo najbolj določala oznaka birokratskega, agrarnega imperija. Članek analizira gospodarstvo, gospodarske institucije in gospodarske razloge za njegovo dolgoživost. V ta namen avtor analizira gospodarske in politične razmere ter razvoj v Osmanskem cesarstvu. Kot je nemogoče govoriti zgolj o vseobvladujoči krizi osmanskega gospodarstva po 16. stoletju, je tudi neustrezno izenačevanje gospodarskih značilnosti v posameznih stoletjih do 1922. Preživetje države je bilo namreč odvisno od pragmatizma, prožnosti in zmožnosti prilagajanja centralnih oblasti na neprestane izzive. Dovoljšnja prožnost osmanskih oblastnih struktur je pripomogla k ohranitvi osmanske oblasti tudi v času gospodarskega prehoda države v specifično razumljeno obliko kapitalističnega gospodarstva. Pripravljenost na spremembe v osmanski državi pa je bila omejena z obrambo in ohranitvijo tradicionalne ureditve, zato do popolne simbioze z novimi izzivi v 19. in 20. stoletju ni več moglo priti.
Metapodatki (11)
  • identifikatorhttps://hdl.handle.net/11686/1367
    • naslov
      • Gospodarske razmere v Osmanskem cesarstvu v 19. in 20. stoletju
      • The Economic Situation in the Ottoman Empire in the Nineteenth and Twentieth Century
    • ustvarjalec
      • Klemen Pust
    • soavtor
      • Zdenko Čepič (odg. ur.)
    • predmet
      • Osmansko cesarstvo
      • Turčija
      • gospodarstvo
      • politika
      • oblast
      • uprava
      • kapitalizem
      • Ottoman Empire
      • Turks
      • 19th Century
      • 20th Century
      • Turkey
      • economy
      • economic development
    • opis
      • For the best part of its existence spanning over six centuries, the Ottoman Empire could most aptly be described as bureaucratic and agrarian. The paper analyses its economy, as well as economic institutions and reasons for its longevity. To this end, the author also analyses the economic and political situation in the Empire and its development. Just as it is impossible to speak merely of an all-pervading crisis in the Ottoman economy after the sixteenth century, it would be similarly inappropriate to equate all economic traits in each of the subsequent centuries up to 1922. The survival of the empire, in fact, depended on the central government's pragmatism, flexibility and ability to adapt to constant challenges. The Ottoman governing structures were sufficiently flexible to remain in power even during the transition to a specific capitalist type economy. However, the readiness of the Ottoman state to welcome changes was limited by its defense mechanisms, which tended towards the preservation of the traditional order. A total symbiosis with the new challenges in the nineteenth and twentieth centuries could not therefore be achieved.
      • Večino svojega šest stoletnega obstoja je Osmansko cesarstvo najbolj določala oznaka birokratskega, agrarnega imperija. Članek analizira gospodarstvo, gospodarske institucije in gospodarske razloge za njegovo dolgoživost. V ta namen avtor analizira gospodarske in politične razmere ter razvoj v Osmanskem cesarstvu. Kot je nemogoče govoriti zgolj o vseobvladujoči krizi osmanskega gospodarstva po 16. stoletju, je tudi neustrezno izenačevanje gospodarskih značilnosti v posameznih stoletjih do 1922. Preživetje države je bilo namreč odvisno od pragmatizma, prožnosti in zmožnosti prilagajanja centralnih oblasti na neprestane izzive. Dovoljšnja prožnost osmanskih oblastnih struktur je pripomogla k ohranitvi osmanske oblasti tudi v času gospodarskega prehoda države v specifično razumljeno obliko kapitalističnega gospodarstva. Pripravljenost na spremembe v osmanski državi pa je bila omejena z obrambo in ohranitvijo tradicionalne ureditve, zato do popolne simbioze z novimi izzivi v 19. in 20. stoletju ni več moglo priti.
    • založnik
      • Inštitut za novejšo zgodovino
    • datum
      • 2006
    • tip
      • besedilo
    • jezik
      • Slovenščina
    • jeDelOd