logo
ŽRTVE I.SVŽRTVE II.SVPOPISIZIC

/

Serijske publikacije

/

Prispevki za novejšo zgodovino

Civilne žrtve druge svetovne vojne in povojnega nasilja na Primorskem (10. junij 1940 - februar 1946)

Avtor(ji):Tadeja Tominšek Čehulić
Soavtor(ji):Zdenko Čepič (odg. ur.)
Leto:2007
Založnik(i):Inštitut za novejšo zgodovino, Ljubljana
Vir(i):Prispevki za novejšo zgodovino, 2007, št. 2
Jezik(i):slovenščina
Vrst(e) gradiva:besedilo
Ključne besede:2. svetovna vojna, Primorska, fašizem, osvobodilno gibanje, civilne žrtve, nasilje, revolucionarno nasilje, World War II, the Primorska region, Slovene Litoral, fascism, Liberation movement, civilian victims, violence, revolutionary violence
Avtorske pravice:
CC license

To delo avtorja Tadeja Tominšek Čehulić je ponujeno pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Brez predelav 4.0 Mednarodna

Datoteke (1)
Ime:prispevki_za_novejso_zgodovino_2007_2.pdf
Velikost:92.26MB
Format:application/pdf
Stalna povezava:https://hdl.handle.net/11686/file25919
Odpri
Prenesi
Opis
Struktura in število žrtev druge svetovne vojne sta trenutno najbolje raziskana za Primorsko, saj je upoštevano vse obstočele arhivsko gradivo, dostopno v Sloveniji. Prispevek je namenjen razmišljanju o procesih, ki so vplivali na število civilnih žrtev vojne (5121), ki pomenijo skoraj tretjinski delež vseh žrtev in o tistih, ki so vplivali na število civilnih žrtev, ki so jih povzročile partizanske formacije (432). Fašizem, primorski protifašizem in odnos Slovencev do sodelovanja z ltalijani so zaviralno vplivali na razvoj domače kolaboracije, vplivali pa so tudi na razvoj partizanstva, ki se je po zlomu Italije izoblikovalo v najmočnejse politično gibanje v pokrajini. Bilo je pod vodstvom komunistov, ki so prepoznali pomen Primorske, zato so tam vzpostavili zmernejši odnos do svojih nasprotnikov. Vse .to se je odrazilo na manjšem stevilu žrtev "medslovenskega" konflikta v primerjavi s tistimi slovenskimi pokrajinami, kjer je bilo partizanstvo dobro organizirano in bolj aktivno.
Metapodatki (12)
  • identifikatorhttps://hdl.handle.net/11686/1344
    • naslov
      • Civilne žrtve druge svetovne vojne in povojnega nasilja na Primorskem (10. junij 1940 - februar 1946)
      • Civilian Victims of World War Two and Post-War Violence in the Slovene Litoral (10 June 1940 - February 1946)
    • ustvarjalec
      • Tadeja Tominšek Čehulić
    • soavtor
      • Zdenko Čepič (odg. ur.)
    • predmet
      • 2. svetovna vojna
      • Primorska
      • fašizem
      • osvobodilno gibanje
      • civilne žrtve
      • nasilje
      • revolucionarno nasilje
      • World War II
      • the Primorska region
      • Slovene Litoral
      • fascism
      • Liberation movement
      • civilian victims
      • violence
      • revolutionary violence
    • opis
      • The structure and number of World War II victims are currently best explored in the Primorska region (Litoral), since all relevant archive materials available in Slovenia have been taken into account. The following article ;s a deliberation about the processes influencing the number of civilian victims of war (5121). Fascism, anti-fascism in the Primorska region and the attitude of Slovenians to collaboration with Italians had a detrimental effect on the slow expansion of local collaboration and also influenced the development of the partisan movement, which after the capitulation of Italy turned into the strongest political movement in this region. Partisans movement led by the communists and they recognized the importance of the Primorska region, thus they established more of a moderate attitude to their opponents here. All this was reflected in a smaller number of victims of the conflict "among Slovenians" in comparison to those Slovenian regions where the partisan movement was well organized and more active.
      • Struktura in število žrtev druge svetovne vojne sta trenutno najbolje raziskana za Primorsko, saj je upoštevano vse obstočele arhivsko gradivo, dostopno v Sloveniji. Prispevek je namenjen razmišljanju o procesih, ki so vplivali na število civilnih žrtev vojne (5121), ki pomenijo skoraj tretjinski delež vseh žrtev in o tistih, ki so vplivali na število civilnih žrtev, ki so jih povzročile partizanske formacije (432). Fašizem, primorski protifašizem in odnos Slovencev do sodelovanja z ltalijani so zaviralno vplivali na razvoj domače kolaboracije, vplivali pa so tudi na razvoj partizanstva, ki se je po zlomu Italije izoblikovalo v najmočnejse politično gibanje v pokrajini. Bilo je pod vodstvom komunistov, ki so prepoznali pomen Primorske, zato so tam vzpostavili zmernejši odnos do svojih nasprotnikov. Vse .to se je odrazilo na manjšem stevilu žrtev "medslovenskega" konflikta v primerjavi s tistimi slovenskimi pokrajinami, kjer je bilo partizanstvo dobro organizirano in bolj aktivno.
    • založnik
      • Inštitut za novejšo zgodovino
    • datum
      • 2007
    • tip
      • besedilo
    • jezik
      • Slovenščina
    • jeDelOd
    • pravice
      • licenca: ccByNcNd