Ob upoštevanju razprav in resolucij na zborovanjih slovenskih in jugoslovanskih zgodovinarjev, na medkatedrskih sestankih ter simpozijih o zgodovini na srednji šoli od 1945 naprej analizira avtor spremembe položaja zgodovine ob povojnih Šolskih reformah, zlasti po uvedbi usmerjenega izobraževanja, posledice teh reform za študij zgodovine na Filozofski fakulteti v Ljubljani in na drugih fakultetah Univerze Edvarda Kardelja ter s tem zvezane posledice za usmerjenost slovenske zgodovinske znanosti. Zgodovina starejših obdobij do 19. stoletja se je pri raziskovanjih poglobila, vendar za srednji vek že izrazito primanjkuje mlajših znanstvenih delavcev, zgodovinsko delo na 19. in zlasti 20. stoletju se je po obsegu bistveno razširilo, vendar zlasti po 1920 prevladuje faktografsko in dogodkovno-zgodovinsko raziskovanje, obdobje po 1945 pa je s strani zgodovinarjev močno zanemarjeno.