Leta 1274 je nastal v Piranu prvi kodeks mestnih statutov. Avtor dokazuje, da je nastal kot kompromis med političnimi strankami, ki so se v mestu borile za oblast. V statut so bili vneseni starejši veljavni zakoni in zakoni, ki so nastali iz medstrankarskega kompromisa. Obenem so se zakonodajalci naslonili na mestno običajno pravo, rimsko-bizantinsko pravo, Rotarijev edikt in druge pravne vire. Na osnovi ohranjenih odlomkov je prikazal, da so se sestavljalci statuta naslonili na celotno odraslo prebivalstvo mesta (arengo) in da je tako nastal zakonik, ki je ščitil interese slehernega meščana in prebivalca občine, iz česar sledi ugotovitev o veliki demokratičnosti statuta.